10. oktober, svetovni dan duševnega zdravja. Se kdaj vprašamo kaj je duševno zdravje?
Definicija WHO zdravje opredeli kot: "Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ni le odsotnost bolezni ali invalidnosti".
W. Glasser, utemeljitelj realitetne psihoterapije, v svoji knjižici "Duševno zdravje – problem javnega zdravja; nova vloga svetovalcev in psihoterapevtov" pravi: "Duševno zdravi ste, če ste radi in uživate v družbi večine ljudi, ki jih poznate, posebno še s pomembnimi osebami, kot so družinski člani, spolni partnerji in prijatelji. Večinoma ste srečni in povsem pripravljeni pomagati članom družine, prijateljem, kolegom, ki potrebujejo pomoč. Živite tako, da je čim manj napetosti, veliko se smejete. Redko imate glavobole ali kako drugače trpite, kar vse drugi ljudje sprejemajo kot neizogiben del življenja. Uživate življenje in nimate težav s tem, da so drugi ljudje drugačni od vas. Zadnje, kar vam pade na misel je, da bi koga kritizirali ali ga poskušali spreminjati. Ustvarjalni ste v vsem, česar se lotite in uživate v tem bolj, kot ste pričakovali. Končno, tudi v zelo težkih okoliščinah, ko ste nesrečni, veste, zakaj se je to zgodilo in ukrepate. Lahko ste tudi telesno prizadeti, pa kljub temu izpolnjujete zgoraj navedene pogoje duševnega zdravja."
Opazujem, da se ljudje še vedno soočajo z velikim sramom, strahom, polni so predsodkov, ko gre za obisk psihoterapevta, psihologa ali psihiatra. Dve skrajnosti sta najpogostejši. Prva, kjer si človek prizna težavo a pomoči ne potrebuje: "Jaz tega že ne potrebujem, ker imam sam dovolj močno voljo" druga skrajnost si težave sploh ne prizna "Jaz tega ne potrebujem, sem še vedno pri zdravi pameti". Za vsem tem pa najpogosteje tiči prav strah pred stigmo "Kaj bodo mislili drugi ljudje o meni, ko bodo vedeli, da obiskujem psihoterapijo".
Depresijo, tesnobo (notranji nemir, panika), fobije, dolgotrajno žalost in druge duševne stiske lahko v veliki meri ublažimo, s tem, da se ozremo vase, v svoj svet doživljanja in odzivanja na dogodke, da začnemo prepoznavati prtjago preteklosti, ki jo nezavedno nosimo s seboj.
Lažje duševne motnje so ozdravljive, tiste težje pa uspešno obvladljive tudi s pomočjo zdravil. Prej, ko začnemo z zdravljenjem boljši so rezultati. Zato ne čakajte, da iz neutolažljive žalosti pride do hude depresije, poiščite pomoč že prej.
Psihoterapija nam pomaga poiskati naše notranje ravnovesje, ki je temeljnega pomena tudi za naše funkcioniranje v medosebnih odnosih. Pomaga nam razviti samozavedanje, samospoštovanje, samozavest in samouresničenje.
Ko boste naslednjič potrkali na vrata psihoterapevta bodite ponosni nase. Ste eden tistih ljudi, ki si upajo priznati, da imajo problem in so ga pripravljeni aktivno reševati, ste eden tistih, ki si želite živeti bolj polno, umirjeno in zadovoljno življenje. Na koncu to ni le vlaganje vase, ugodne posledice naše osebne rasti so vidne tudi na naših medsebjnih odnosih, na svoje potomce prenašamo boljše vzorce soočanja z težavami, ne bežimo več pred čustvi ampak se jim učimo tankočutno prisluhniti, postanejo naši zavezniki.
Lažje duševne motnje so ozdravljive, tiste težje pa uspešno obvladljive tudi s pomočjo zdravil. Prej, ko začnemo z zdravljenjem boljši so rezultati. Zato ne čakajte, da iz neutolažljive žalosti pride do hude depresije, poiščite pomoč že prej.
Psihoterapija nam pomaga poiskati naše notranje ravnovesje, ki je temeljnega pomena tudi za naše funkcioniranje v medosebnih odnosih. Pomaga nam razviti samozavedanje, samospoštovanje, samozavest in samouresničenje.
Ko boste naslednjič potrkali na vrata psihoterapevta bodite ponosni nase. Ste eden tistih ljudi, ki si upajo priznati, da imajo problem in so ga pripravljeni aktivno reševati, ste eden tistih, ki si želite živeti bolj polno, umirjeno in zadovoljno življenje. Na koncu to ni le vlaganje vase, ugodne posledice naše osebne rasti so vidne tudi na naših medsebjnih odnosih, na svoje potomce prenašamo boljše vzorce soočanja z težavami, ne bežimo več pred čustvi ampak se jim učimo tankočutno prisluhniti, postanejo naši zavezniki.
