torek, 06. januar 2015

Metulj

Stara legenda pripoveduje o tem, kako se je nekega dne na metuljevi bubi pojavila majhna odprtina. Človek je sedel in gledal, kako se metulj nekaj ur muči, da bi svoje šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal. Zdelo se je, da ne more naprej. Zato se je človek odločil, da bo metulju pomagal: vzel je škarje in prerezal bubo. Metulj je z lahkoto prišel ven. Toda imel je šibko telo in mehka krila. Človek je še naprej opazoval metulja. Pričakoval je, da se bodo krila vsak trenutek odprla in razširila, da bi ponesla metuljevo telo in mu dala moč. Nič se ni zgodilo! Metulj je vse svoje življenje preživel plazeč se po tleh s šibkim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel. Človek kljub svoji ljubeznivosti in dobrim namenom ni razumel, da je napore, ki bi jih moral metulj prestati, medtem ko bi se prebijal iz bube, načrtoval Bog, zato da bi kri iz metuljevega telesa stekla v krila in bi bil tako pripravljen za letenje, potem ko bi se osvobodil bube. 

Pogosto so napori prav tisto, kar potrebujemo v življenju. 
Če bi nas Bog osvobodil vseh ovir, bi nas pomehkužil. 
Nikoli ne bi postali tako močni kot zmoremo biti. Nikoli ne bi mogli "leteti".

Iskal sem Moč …
     In Bog mi je dal Napore, ki so me naredili močnega.
Iskal sem Modrost …
     In Bog mi je dal Probleme, ki jih je bilo treba rešiti.
Iskal sem Bogastvo …
     In Bog mi je dal Pamet in Telo, da lahko delam.
Iskal sem Pogum …
     In Bog mi je dal Ovire, ki jih je bilo treba premagati.
Iskal sem Ljubezen …
     In Bog mi je dal Ljudi, ki jim je bilo treba pomagati.
Iskal sem Dobiček …
     In Bog mi je dal Priložnosti.

Nič nisem našel od tistega, kar sem iskal …
    Toda dobil sem vse, kar sem potreboval.