Tesnoba - anksioznost

MISLI: beganje misli, katastrofiziranje
ČUSTVA: preplavljenost s strahom
TELO: nemir, različni neprijetni simptomi
VEDENJE: "boj ali beg" ali pa "zmrznemo"

Klient: "Z menoj je nekaj hudo narobe! Srce in dihanje sta ponorela, mrzel pot, tresoče roke, mehke noge, iščem izhod iz situacij, ne upam si v trgovino, strah me je."

Moj odgovor: "To je tesnoba, ki jo strokovno imenujeno anksioznost. Vem, poznam, je hudo neprijetna. Je pa ta motnja povabilo v revizijo življenja, v to kako živim, kdo sem in kaj želim."

Kaj je anksioznost?

Je duševna motnja, kjer se posameznik sooča s pretiranim strahom, s hudo tesnobo in nemirom. Takrat verjame, da je situacija v kateri se nahaja zanj ogrožujoča. Boji se tudi telesnih simptomov, ki jih taka situacija prinese. Posledično se zato spremeni tudi vedenje, največkrat v izogibanje "potencialno ogrožujočim" situacijam. Ena hujših oblik je, da se oseba zapre v svoj "varen" dom, med štiri stene in se umakne iz družabnega življenja. Na eni strani STRAH pred življenjem, na drugi pa SRAM sebe in boleča izolacija z stigmo duševne motnje.

V naših možganih se nahaja amigdala, ki je kot nekakšen alarm za nevarnost. Stikalo se vklopi, ko zazna nevarnost. Amigdala pa ne razloči vedno med realno nevarnostjo in namišljeno nevarnostjo, ki jo ustvarijo naše misli ali travmatski spomini. Tako lahko v navidezno povsem mirni situaciji, znotraj nas poteka stanje "alarma", ki nas žene v boj ali beg. 

Diagnoze?

Povsem človeško je, da se občasno vsi srečujemo z občutki tesnobe, nemira in strahu. Kadar pa simptomi prerastejo ta okvir, govorimo o motnjah. Anksiozne motnje so večja skupina motenj v katero spadajo: generalizirana anksiozna motnja (GAM), panična motnja, agorafobija, separacijska anksioznost, selektivni mutizem, socialna fobija in še druge specifične fobije. Post-travmatska stresna motnja (PTSM) in obesesivno-kompulzivna motnja (OKM) sta sicer opredeljeni kot samostojni motnji, a imata anksioznost prav tako za enega od svojih simptomov. Diagnostični kriteriji so zelo podrobno opisani v psihiatričnem priročniku DSM 5 (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, American Psychiatric Association's (APA))

Zakaj se to dogaja prav meni? 

Vsak želi vedeti "Zakaj jaz?" Ponavadi težko pokažemo le na en sam vzrok, največkrat gre za skupek različnih dejavnikov, ki pripeljejo do anksioznih motenj:
- genetska predispozicija
- neustrezne relacijske izkušnje v otroštvu in med odraščanjem
- družbeno okolje
- travmatske izkušnje
- nekatera bolezenska stanja

Živeti z anksioznostjo? 

Življenje oseb, ki se srečujejo z anksioznimi motnjami je vse prej kot sproščeno. Osebe se soočajo z različnimi strahovi, uničujočimi mislimi, ki posameznika omejujejo na različnih področjih življenja. Kakovost življenja je pri večini anksioznih motenj zmanjšana (zapiranje v svoj dom, umik iz družabnih dogodkov, stagniranje v službi, strah pred izleti in potovanji, pred javnim nastopanjem, težje vzpostavljanje partnerstva in kakovostnih medsebojnih odnosov... ) 

Kaj nam anksioznost prinese dobrega? 

Anksioznost je zelo neprijeten način, s katerim nas telo in psiha opozarjata, da je prišel čas za spremembo. Na nek način nas "prisili", da se zazremo vase, v način kako živimo, kako doživljamo sebe in druge, kakšne medsebojne odnose imamo. Anksioznost je "opozorilo", da je duševno ravnovesje znotraj nas samih porušeno. Je povabilo k samospoznavanju in posledično v nadgradnjo sebe kot osebnosti. Tovrsten proces lahko prehodimo sami, na svoj način, ali pa s pomočjo psihoterapevta.

Oblike pomoči

Pomagaj si sam - samopomoč

Knjige za samopomoč vam lahko ponudijo osnovne smernice in vaje kako se spopadati z anksioznostjo (npr. Premagovanje anksioznosti za telebane). Razviti je potrebno zavedanje - kaj se mi dogaja, zakaj se mi to dogaja, kako ven iz tega. Gre za razvijanje veščine samoopazovanja in samorefleksije. Pomembno je tudi razviti sposobnost za realno oceno nevarnosti, ki bo protiutež našemu katastofiziranju. Poskrbeti moramo za redno sprostitev telesa in duha ter umiritev uma (progresivno mišično sproščanje, gibanje v naravi, šport, čas samo zase, meditacija, dihalne vaje, čuječnost ...). Priporočljive so kakšne delavnice da se naučite pravilnih tehnik izvajanja.

Psihoterapija - strokovna pomoč.

Včasih težavam sami nismo kos oz. smo sami že preizkusili samopomoč in ni bilo dovolj učinkovito. Psihoterapija ponudi terapijo skozi pogovor in skozi terapevtski odnos. Predvsem čustvene rane, ki so nastale v naših zgodnjih odnosih potrebujejo za okrevanje nov zdravilen odnos. Vsega sami ne moremo postoriti. Klient potrebuje novo relacijsko izkušnjo, v kateri bo lahko razvil tiste svoje potenciale, ki jih v primarnih odnosih ni mogel ali smel (kako doživljam ali vrednotim sebe in druge, kako čustvujem, smem reči "ne" ipd...). Pomaga razviti nove, boljše odločitve o tem kdo sem, kaj želim in kam grem. Prav tako je psihoterapija, s svojimi tehnikami, učinkovita pri predelavi travmatskih dogodkov, ki zamrznejo znotraj naših možganskih struktur in prinašajo s tem povezane čustvene stiske. 

Dve glavni področji dela sta pri obravnavanju anksioznih motenj:

1.  Spoprijemanje s simptomi tukaj in zdaj, da lahko živim in preživim svoj vsakdan. 

2.  Iskanje vzrokov in sprožilcev anksioznosti. Spoznavanje sebe in svojih zgodnjih odločitev iz otroštva, svojih strahov in obramb ter učenje čustvene pismenosti. Nadgradnja sebe, opuščanje nefunkcionalnega in učenje novega, bolj funkcionalnega mišljenja o sebi, drugih in življenju.

Psihiatrija - strokovna pomoč

V akutni fazi anksioznosti, ko oseba ne funkcionira več v vsakdanjem življenju, ne more več poskrbeti zase, ima samomorilne misli iz obupa ... je pomoč zdravil včasih nujna. Zdravila pozitivno vplivajo na porušeno kemično ravnovesje neurotransmiterjev v možganih, a žal tudi prinesejo neželene stranske učinke. Uporablja se antidepresive, anksiolitike ipd. psihofarmakološka zdravila. Zdravila predpiše zdravnik psihiater, ki naj bi redno spremljal tudi potek zdravljenja. V pomoč naj bi bila odmerjen čas, da posameznika iz popolne stiske (-10) postavijo na neko pozitivno nulo (+0), kjer oseba funkcionira in nato lahko dela na sebi naprej. Pri nekaterih diagnozah je uporaba zdravil tudi dolgotrajna ali doživljenjska.

Cilj je zaupati življenju in sebi!

Del naše odraslosti je tudi to, da razvijemo samozaupanje, da prerastemo "strah pred življenjem", da razvijemo notranji občutek varnost, da bomo vsemu kos. Da če bo situacija težka, bomo razvili veščine premagovanja oz. soočanja, v kolikor sami ne bomo zmogli bomo poiskali pomoč. Upati si živeti polno življenje in čustva sprejeti kot del človeške duševnosti, ki ponudi barvito mavrico doživljanja.

Kaj pa strah?

Sprejeti pri samem sebi tesnobo in strah, kot normalni del čustvovanja, naučiti se bit z nelagodnim občutkom brez umika. Sočasno razviti veščino kako biti do sebe sočuten in spodbujajoč v neprijetnih situacijah. Pogumen namreč ni tisti, ki ga ni strah, temveč tisti, ki strah premaguje :-)

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------

PREMAGOVANJE ANKSIOZNOSTI ZA TELEBANE,
dr. Charles H. Elliot in dr. Laura L. Smith.
Premagajte anksioznost in zajadrajte v mirnejše, prijetnejše življenje.

Zelo uporaben (preprosto in duhovito pisan) priročnik za samopomoč. Razloži kako nadzirati strah, skrbi in paniko. Pomaga prepoznati kaj so vaši sprožitelji anksioznosti in ponudi napotke kako se soočati z zastrašujočimi situacijami.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------