Samota - čas, ko se zavestno umaknemo od soljudi. V samoti pridemo v stik s samim seboj, razvijamo svoj notranji dialog, soočimo se s svojimi čustvi, občutki in mislimi.
Osamljenost - nelagoden občutek znotraj nas samih. Pogosto gre za pomanjkanje soljudi. Občutek imamo, da nikogar nimamo, da so vsi pozabili na nas, da nikomur ni mar za nas.
Lahko nas osamijo okoliščine (smrt bližnega, selitev, bolezen ...) ali pa nas v osamljenost nezavedno vodi naša osebnost (slaba samopodoba, strah, sram ...), lahko pa je naša osamljenost tudi posledica obojega skupaj, tako življenjskih okoliščin kot tudi naše osebnostne strukture.
Ali smo za svojo osamljenost odgovorni tudi sami?
Nekateri ljudje v sebi nosijo "prepričanje o sebi", da so nevredni, nezaželjeni, nezabavni... Prav zaradi takšnih (izkrivljenih) prepričanj si ne upajo vstopati v medsebojne odnose. Verjamejo, da je druženje z njimi za druge ljudi le izguba časa, lahko se sramujejo sebe, lahko se bojijo zavrnitve, se soočajo s strahom, da bodo rekli kakšno "neumnost", da so dolgočasni... Predvsem so ljudje s slabo samopodobo zelo kritični sami do sebe. Čeprav se bojijo stikov z drugimi ljudmi je njihov največji sovražnik njihov "notranji kritik", ki jim vztrajno govori, kako nevredni, nepomembni in odveč so.
Na tej točki nastopi naša lastna odgovornost do samega sebe. Kljub neustrezni popotnici odnosov v otroštvu, kljub preteklim travmatskih izkušnjam lahko zgradimo za nas zadovoljujoče medsebojne odnose. Pomembno je pri sebi prepoznati ali je naša osamljenost pravzaprav posledica našega vedenja, naša nezmožnost komuniciranja z drugimi ljudmi?
Psihoterapevtski odnos je eden tistih odnosov, kjer oseba doživi nov, drugačen, varen odnos. Pogosto se nekdo prvič počuti slišan, nekdo prvič pred drugo osebo zajoka, nekdo prvič naglas spregovori o svojih stiskah, strahovih, čustvenih ranah. Terapevtski odnos omogoča izkušnjo sprejetosti, slišanosti in empatije, ter tako skozi proces dela spreminja v klientu odnos do samega sebe in do drugih. Razvijajo se socialne veščine, razvija se sposobnost delit svoj doživljanjski svet z drugo osebo, razvija se sposobnost asertivne komunikacije in postavljanja meja znotraj odnosa.
Na tej točki nastopi naša lastna odgovornost do samega sebe. Kljub neustrezni popotnici odnosov v otroštvu, kljub preteklim travmatskih izkušnjam lahko zgradimo za nas zadovoljujoče medsebojne odnose. Pomembno je pri sebi prepoznati ali je naša osamljenost pravzaprav posledica našega vedenja, naša nezmožnost komuniciranja z drugimi ljudmi?
Psihoterapevtski odnos je eden tistih odnosov, kjer oseba doživi nov, drugačen, varen odnos. Pogosto se nekdo prvič počuti slišan, nekdo prvič pred drugo osebo zajoka, nekdo prvič naglas spregovori o svojih stiskah, strahovih, čustvenih ranah. Terapevtski odnos omogoča izkušnjo sprejetosti, slišanosti in empatije, ter tako skozi proces dela spreminja v klientu odnos do samega sebe in do drugih. Razvijajo se socialne veščine, razvija se sposobnost delit svoj doživljanjski svet z drugo osebo, razvija se sposobnost asertivne komunikacije in postavljanja meja znotraj odnosa.
Socialni stiki
Naši najzgodnejši odnosi nas zelo zaznamujejo (starši, pomembni drugi). Skozi primarne odnose razvijamo svoje prve komunikacijske veščine. Učimo se vplivanja na drugo osebo, sprejemanja samega sebe, zaupanja vase, doživljamo zrcaljenje emocij in uglaševanje druge osebe na naše potrebe. Razvijamo verbalne in neverbalne komuninacijske veščine, ki so nam v pomoč pri navezovanju socialnih stikov.
Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo odnose s soljudmi. Potrebujemo vzajemno pogovarjanje,
poslušanje, skupno preživljanje časa skozi aktivnosti, dotik, intimnost, priznavanje in razumevanje, potrebujemo izražanje občutij in čustev. Te naše potrebe pa lahko zadovoljimo le skozi odnos z drugo osebo.
Vzpostavljanje medsebojnih odnosov
Sprejeti sebe takšnega kot smo, nam omogoča tudi sprejemanje drugih oseb takšnih kot so. V odnose vstopajmo iskreno, odprto, brez prevelikih pričakovanj in z zdravo mero previdnosti. Poznavanje komunikacijskih veščin in asertivne komunikacije nam je ob tem lahko v veliko pomoč. Zavedati se moramo svojih potreb in želja ter jih znati uresničevati tudi skozi odnose. Zakaj bi bili mi vedno rama za solze nekomu drugemu? Izborimo si prostor zase v tem odnosu in zahtevajmo del pozornosti tudi za nas, za naša čustva. Jasno povejmo sogovorniku kako se počutimo, kaj potrebujemo, kaj pričakujemo. Zrela komunikacija poteka brez "psiholoških iger" (z menjajočimi se vlogami: preganjalec, reševalec, žrtev).
Ohranjanje medsebojnih odnosov
Nekateri ljudje ostajajo naši življenjski sopotniki (npr. družina, partner, prijatelji), drugi ljudje prihajajo in odhajajo (npr. znanci, sošolci, sodelavci). Nekatere vezi se ohranijo, druge pretrgajo. Sodobna virualna socialna omrežja (npr. Facebook) nam omogočajo, da se ponovno vspostavi že davno izgubljene stike.
Kaj sami lahko naredimo, da se za nas pomembni stiki ohranijo?
- ne čakajmo vedno na pobudo z druge strani;
- vprašajmo se, koga si želimo ponovno srečati in zakaj;
- pokličimo osebo, povabimo jo na druženje;
- odprto povejmo kaj potrebujemo in kako smo;
- ne obupajmo, če nekdo nima časa -
ni edina oseba s katero lahko preživljamo čas.
Osamljenost znotraj odnosa
Sprejeti sebe takšnega kot smo, nam omogoča tudi sprejemanje drugih oseb takšnih kot so. V odnose vstopajmo iskreno, odprto, brez prevelikih pričakovanj in z zdravo mero previdnosti. Poznavanje komunikacijskih veščin in asertivne komunikacije nam je ob tem lahko v veliko pomoč. Zavedati se moramo svojih potreb in želja ter jih znati uresničevati tudi skozi odnose. Zakaj bi bili mi vedno rama za solze nekomu drugemu? Izborimo si prostor zase v tem odnosu in zahtevajmo del pozornosti tudi za nas, za naša čustva. Jasno povejmo sogovorniku kako se počutimo, kaj potrebujemo, kaj pričakujemo. Zrela komunikacija poteka brez "psiholoških iger" (z menjajočimi se vlogami: preganjalec, reševalec, žrtev).
Ohranjanje medsebojnih odnosov
Nekateri ljudje ostajajo naši življenjski sopotniki (npr. družina, partner, prijatelji), drugi ljudje prihajajo in odhajajo (npr. znanci, sošolci, sodelavci). Nekatere vezi se ohranijo, druge pretrgajo. Sodobna virualna socialna omrežja (npr. Facebook) nam omogočajo, da se ponovno vspostavi že davno izgubljene stike.
Kaj sami lahko naredimo, da se za nas pomembni stiki ohranijo?
- ne čakajmo vedno na pobudo z druge strani;
- vprašajmo se, koga si želimo ponovno srečati in zakaj;
- pokličimo osebo, povabimo jo na druženje;
- odprto povejmo kaj potrebujemo in kako smo;
- ne obupajmo, če nekdo nima časa -
ni edina oseba s katero lahko preživljamo čas.
Osamljenost znotraj odnosa
Včasih se lahko tudi znotraj odnosa počutimo osamljeni. Ponavadi se takrat počutimo nerazumljeni in neslišani, čustveno smo osamljeni kljub fizični bližini - dvojini. Predvsem partnerski odnos lahko postane rutinsko sobivanje brez vsebine. V takšnih situacijah se vprašajmo koliko mi sami doprinesemo k takšnemu odnosu, kaj lahko spremenimo pri sebi, si želimo odnos popraviti ali smo ga pripravljeni zaključiti. Nekateri odnosi se namreč tudi izpojejo, naučimo se jih zaključiti na zrel način in iti naprej.
Depresija
Skozi daljše obdobje osamljenosti in depresivnega počutja, slabi človekova presoja za lastno vrednost in skozi to tudi sposobnost za komuniciranje. Zapiranje vase ter umik iz socialnega okolja lahko postopoma pripeljeta do resne motnje čustvovanja - do depresije. Oseba z depresijo izgubi voljo do druženja, bledi želja po zanimanju za svet drugega, vse manj je smisla in volje, pojavljajo se lahko tudi samomorilne misli. V takšnem primeru priporočam nujno poiskati strokovno pomoč. Depresija je bolezen in potrebuje zdravljenje.
Avtizem
Osamljenost o kateri govorim ni enaka tisti, ki jo doživljajo osebe z avtizmom. Avtističen namreč pomeni »umikajoč se iz odnosov«. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Gre za nevrološko - biološko razvojno motnjo, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose (težave s socialno komunikacijo, težave s socialno interakcijo in težave na področju fleksibilnosti mišljenja).
______________________________________________________
Občutek osamljenosti je zelo človeški, sprejmimo ga z naklonjenostjo.
Sporoča nam kdaj potrebujemo druge ljudi, vabi nas, da poskrbimo zase, da poiščemo družbo :-)
Naj Vam letošnji prazniki namesto osamljenosti prinesejo medsebojno bližino in toplino.
______________________________________________________
Avtizem
Osamljenost o kateri govorim ni enaka tisti, ki jo doživljajo osebe z avtizmom. Avtističen namreč pomeni »umikajoč se iz odnosov«. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Gre za nevrološko - biološko razvojno motnjo, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose (težave s socialno komunikacijo, težave s socialno interakcijo in težave na področju fleksibilnosti mišljenja).
______________________________________________________
Občutek osamljenosti je zelo človeški, sprejmimo ga z naklonjenostjo.
Sporoča nam kdaj potrebujemo druge ljudi, vabi nas, da poskrbimo zase, da poiščemo družbo :-)
Naj Vam letošnji prazniki namesto osamljenosti prinesejo medsebojno bližino in toplino.
______________________________________________________
