Življenjska energija

V psihoterapiji rada uporabljam izraz "živeti sebe". S tem mislim na čutiti sebe, znati prepoznati in zadovoljiti svoje potrebe, živeti smiselno in polno ter razvijati svoje potenciale tekom celotne življenjske poti. "Živeti sebe" aktivira življenjsko energijo, ki jo nosimo v sebi. To je tista fizično nevidna, a na čutnem področju tako zelo zaznavna energija.

Naša življenjska energija je stalno izmenljivi vir, pritekanja in odtekanja, dajanja in prejemanja. Nevidno prihaja v naše telo skozi dihanje, skozi tihi stik z naravo, skozi medsebojne odnose in skozi stik samega s seboj. Ustvarja notranje ravnovesje, harmonijo telesa in duha, ustvarja homeostazo.

Življenjska energija se različno poimenuje, razlaga se skozi različne filozofije in teorije. Samo na hitro naštejem nekaj imen: na Kitajskem je "chi", na Japonskem "ki", v Indiji "prana", imenuje se lahko "prasila", lahko "bioenergija" ....

Sprašujem se kaj se dogaja v ljudeh, kjer te energije ni več ali je v zastoju. So vzgoja, prepovedi in zapovedi ter travmatske življenjske izkušnje zgradili premočno obzidje, da bi energija lahko zaživela, se pretakala skozi nas same na druge ljudi in spet nazaj. So tudi tukaj korenine v našem otroštvu? V tem, da se nismo smeli izraziti taki kot smo, ampak smo potlačili del sebe in postali to kar so od nas pričakovali drugi. Priden, prilagojen otrok, ki je v sebi zatrl radovednega in radoživega otroka, ki lahko spontano izraža sebe? Kje naj se takšno bitje polni z življenjsko energijo?

Kadar nam primanjkuje življenjske energije se počutimo utrujeno, depresivno, upočasnjeno, emocije ne izražamo na odprt pristen način, lahko smo otopeli, življenje izgublja smiselnost, barve življenja bledijo v turobno sivino, kjer je dan enak dnevu.

Depresija je tista bolezen, kjer nam življenjska energija odteka in odteka. Vse manj smo kos svojemu življenju, vse manj je smisla, volje, moči. Prav zato je del psihoterapije tudi prebujanje osebe nazaj v življenje. Iskanje načinov kako pripeljati življenjsko energijo nazaj v življenje, odkrivanje in obujanje prijetnih aktivnosti. Skozi različne načine prebujamo nazaj v življenje naš "jaz". Skozi dotike, masažo, aromaterijo prebujamo občutek telesa ... dotika, stika ... skozi okušanje jedi, začimbe, barvitost okusov prebujamo občutek za okus ... skozi glasbo nežno prebujamo speče emocije, skozi sprehod po naravi polnimo telo in duha s svežo energijo, dihamo s polnimi pljuči, začutimo stik z naravo kar prinese svežo energijo za življenje. In nenazadnje skozi medsebojne odnose prebujamo občutke povezanosti, pripadanja in ljubezni.

Na neki globlji, intrapsihični ravni pa se sočasno začne vzporedni proces, kjer končno začnemo osvobajati svojega notranjega otroka prepovedi ... spodbujamo sposobnost čutiti sebe, slišati sebe, izraziti sebe, doživeti sebe. Tako skozi besedo, dotik, glas, risbo in gib človeka prebujamo celostno. Namen je, da pride ponovno v stik sam s seboj in se upa odpreti se sebi, drugim in življenju. Zaživeti življenje celostno, uporabljati svojo življenjsko energijo, jo znati dajati in si jo upati prejemati. Razvijamo samozaupanje, samozavest in samouresničenje.

Kako ohranjati ustrezno raven življenjske energije? 
- Prepoznavanje svojih potreb, želja in potencialov.

- Polno in zavestno "živeti sebe", upati si izraziti sebe na različnih ravneh bivanja.
- Dnevno ukvarjanje z vsaj eno dejavnostjo, ki prinaša prijetna občutja.
- Znati pohvaliti sebe in biti ponosen nase.
- Znati občutiti hvaležnost.
- Vsakodnevno sproščanje uma in telesa.
- Biti v stiku s seboj, svojimi občutki, čustvi.
- Prebujati igrivost v sebi, svobodnega otroka, ki je radoveden, spontan.
- Gibanje na svežem zraku, telesna aktivnost.
- Biti zavestno pristoten v sedanjem trenutku "tukaj in zdaj". 
 

Življenjska energija nam je vsem položena v zibelko, je del naše živosti in življenja samega. Kako bomo z njo ravnali, jo bomo prepoznali, se jo naučili ohranjati, aktivirati in v njej uživati pa je na nas samih.