tag:blogger.com,1999:blog-57484063859201135342024-03-18T04:04:15.097+01:00Samospoznavanje.siDuševno zdravje je temelj kakovostnega življenja.Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comBlogger56125tag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-50964056549316700442023-03-28T20:24:00.000+02:002023-03-28T20:24:38.933+02:00Zakaj ob tebi izgubim "sebe"?<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh-sSasyYxewmjKmiLOe4I07lQge_O39lLaD3Ne6SaV5t_hQ4ms2FG8hG3039E-QPVRP2908iUGWtRIbvmR_fH-YAC4uLlwIYCPiKDjQalcymDP_gUh5tkM0SVZuYZqse1OWwMechcNNq1cjwUxmErZIVUTI-tPYjFnupj_ewCU0p97yY8ZuEYJsi0xJQ/s447/kameleon.jpg" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="316" data-original-width="447" height="227" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh-sSasyYxewmjKmiLOe4I07lQge_O39lLaD3Ne6SaV5t_hQ4ms2FG8hG3039E-QPVRP2908iUGWtRIbvmR_fH-YAC4uLlwIYCPiKDjQalcymDP_gUh5tkM0SVZuYZqse1OWwMechcNNq1cjwUxmErZIVUTI-tPYjFnupj_ewCU0p97yY8ZuEYJsi0xJQ/w320-h227/kameleon.jpg" width="320" /></a></div><p><i><span style="color: #cc0000;">- Ob drugih pozabim nase.<br /></span></i><i><span style="color: #cc0000;">- Ob drugih ne vem kaj čutim, mislim.<br /></span></i><i><span style="color: #cc0000;">- Postanem takšen kot drugi želijo.<br /></span></i><i><span style="color: #cc0000;">- Želim biti neviden, neopazen.<br /></span></i><i><span style="color: #cc0000;">- Ne upam si izraziti sebe.<br /></span></i><i><span style="color: #cc0000;">- V partnerstvu izgubim sebe.<br />- Ne vem kdo sem, česa si želim.<br />- Ok sem le, ko so drugi zadovoljni.<br />- Svojih želja in potreb ne izrazim.<br /><br /><br /></span></i></p><p><b><br />Kameleon</b></p><p style="text-align: justify;">Kameleon barvo spreminja zaradi uravnavanja telesne temperature in hkrati je to <b>njegov način komuniciranja z okoljem.</b> Ta del spreminjanja<i> "sebe"</i> med komuniciranjem z okoljem bom prenesla na naš, človeški občutek <i>"sebe"</i>. </p><p style="text-align: justify;">Otrok že v svojem zgodnjem razvojnem obdobju zelo dobro čuti svoje občutke. Naloga staršev je, da se na njih ustrezno odzivajo, jih validirajo in pomagajo otroku razvijati njegov občutek <i>"sebe"</i>. Po začetni fazi simbioze z mamo, se dojenčku postopoma oblikuje zavedanje SEBE in TEBE. Z mamo ostaneta povezana, a hkrati sta ločena. Začne se pomembno razvojno obdobje otrokovega raziskovanje sebe v relaciji z drugimi osebami.<br /><br /></p><p><b><span style="color: #cc0000;">Ugasnem sebe - da zadovoljim tebe</span><br /></b><i><span style="color: #cc0000;">Kameleon začuti nevarnost ...</span></i></p><p style="text-align: justify;">Neustrezne zgodnje izkušnje lahko pomembno vplivajo na to, kako se odzivamo na drugo osebo. Predvsem to velja za globje, čustvene medsebojne vezi. Če smo se kot otrok naučili, da taki kot smo nismo ustrezni oziroma, da pokazati sebe lahko pomeni konflikt in zapustitev, potem avtomatsko <i>(nezavedno)</i> začnemo sami sebe sabotirati<b> - ugasnemo se. </b>Ugasnemo se zato, ker upamo, da bo potem odnos z drugo osebo stabilen in trajen. Učimo se razbrati <i>(bolj ali manj uspešno)</i> kaj druga oseba od nas želi in v trenutku obarvamo sebe v barve, ki bodo tej drugi osebi ustrezale.</p><p><i>STRAH pokazati sebe je strah pred zapustitvijo, strah pred nesprejetostjo.<br />STRAH pokazati sebe je strah pred posmehom, pred sramom, ki bi ga lahko čutili.<br />STRAH pokazati sebe je strah, da bo nekdo nezadovoljen z nami, je strah pred k</i><i>onfliktom.</i><i><br />STRAH pokazati sebe je strah pred kritičnim pogledom drugih.<br /><br /></i></p><p><b><span style="color: #cc0000;">Zakaj ob tebi zgubim "sebe"?</span><br /></b><i><span style="color: #cc0000;">Kameleon se avtomatsko obarva, da se zlije z okoljem ...</span></i></p><p></p><div style="text-align: justify;">Klienti v želji po spremembi, raziskujejo svoj svet doživljanja sebe. Žalostni so trenutki, ko se zavedo, da pravzaprav ne vedo kdo so, ne vedo česa si želijo, ne vedo kaj potrebujejo. Svoje odzivanje, ob stiku z drugimi ljudmi, prilagodijo okolici. <b>Postanejo to, kar sami prepoznajo, da okolica od njih pričakuje. </b>Takšni PRILAGOJENI so v družbi oz. v partnerski dvojini sprejeti. Del njihove osebnosti doživlja zmago vsakič, ko so pohvaljeni, validirani in zaželeni. Drugi del njihove osebnosti pa je s tem potlačen, skrit in zanikan.</div><p></p><p></p><div style="text-align: justify;">Vzroki, da skrijemo pravega sebe in se obarvamo v barve, ki so v skladu s sogovornikom so različni. Zagotovo močno sled v nas pusti naše otroštvo. Način kako sta nam starša omogočala izraziti samega sebe. Ali je bil čas in prostor, da smo lahko raziskovali kdo smo? So bile naše besede in dejanja sprejeta in smo imeli priložnost učenja tudi na napakah? Ali pa smo že zgodaj sami sebe zaščitili z nevidnostjo, prilagodljivostjo in ustreznostjo, saj bi sicer bili deležni kritike, posmeha in zavračanja.</div><div style="text-align: justify;">Nezavedna družinska dediščina, ki jo nosimo v sebi so tudi medsebojni odnosi med staršema in v družini. Če smo opazovali doma odvisniške odnose, simbiozo in/ali odnose polne krivde smo prav tako spoznali, da ni varno izraziti sebe, kaj mislimo, kaj želimo, kaj potrebujemo. Prilagoditev okolici (staršem in širši družini) je postala varna strategija preživetja. Lahko sem del družine - ker sem "isti" spadam k njim. <b>Strah biti samosvoj je bilo preveliko tveganje za zapustitev.</b></div><br /><p></p><p><b><span style="color: #cc0000;">Čas, ko sem sam s seboj</span><br /></b><i style="color: #cc0000;">Kameleon v zrcalu zagleda samega sebe ...</i></p><p style="text-align: justify;">Osebe kameleoni radi preživljajo čas sami s seboj. Takrat lahko odložijo vse svoje <i>(ustrežljive in prilagodljive)</i> vloge in barve v katere se obarvajo ob drugi osebi, in so samo to kar so. Takrat imajo ČAS IN PROSTOR, da čutijo in živijo "SEBE". <b>Njihov dom je njihovo varno zavetje,</b> skriti so pred očmi drugih. Doma se spočijejo, saj so odnosi za njih napor, ker ves čas zavedno ali nezavedno <i>"skenirajo"</i> kaj okolica od njih pričakuje ter ves čas tudi skrbno skrivajo "sebe" in s tem tlačijo svoje občutke.<br /><br /></p><p><b><span style="color: #cc0000;">Čutim sebe in v dvojino povabim "tebe"</span></b><br /><i style="color: #cc0000;">Kameleon zavestno izbere svojo barvo ...</i><br /><span style="text-align: justify;"><br />Raziskovanje sebe oz. samospoznavanje, prinese spoznanja o tem <b>kdo sem, kaj čutim, kaj mislim,</b> kaj so moje želje in kaj potrebe. Razvija se notranje dovoljenje, da <b>sem lahko to kar sem. </b>Razvije se pogum, da sebe delim z drugim in sprejmem ob tem tveganje, da bom zavrnjen, neslišan ali razočaran. </span></p><p></p><p></p><div style="text-align: justify;"><b>Razvije se spoznanje, da dokler ne pokažem sebe, svoje prave barve me drugi niti ne more sprejeti, saj "me ni", me ne poznajo kdo v resnici sem. Lahko sprejemajo oz imajo radi le predstavo o meni, tisto, ki si jo ustvarjajo sami oz. tisto, ki jim jo jaz "kameleon" ponujam.</b></div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Tudi v terapevtskem odnosu se pogosto pred menoj pojavi <i>klient - kameleon.</i> To so tisti <i>"pridni klienti"</i>, ki želijo ustreči in se vedejo na način kot mislijo, da naj bi se vedel klient v terapiji. V relacijskem psihoterapevtskem pristopu je to odličen material za delo na odnosu <i>"tukaj in zdaj".</i> Klientov vzorec vedenja v odnosih se namreč odigra tudi med nama, prav tam, v terapevtskem odnosu. Skupaj lahko explorirava kaj se dogaja tako v meni kot v njem, vzajemno lahko podeliva drug z drugim kaj čutiva, misliva in doživljava. <b>Predvsem klienta vabim v njemu lastno pristnost, v avtentično izražanje sebe.</b> Odnos, ki ga skupaj soustvarjava je zanj reparativna - nova izkušnja, ki skozi čas in utrjevanje novega vzorca prepiše starega, ki ni več funkcionalen. Kameleona ni več.</div><p></p><p><br /></p>Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-13886640734889694562021-04-02T18:36:00.001+02:002021-04-02T18:36:50.728+02:00Pripoveduj mi o sebi<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg49L7v3GL-UERQLTXbNGDDrBDPrJRf7b2SUHnopOjNK4zFvBpFOQo3ttdjUrPM9ks0EgI8jpIkz7j64TKWn47dLJcKUgLZfO1-aCqDQU_2tvEyDo6DsPjad-YNmoiSPJhjLBgT84EHjOqr/s900/zelva.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><span style="color: #cc0000;"><img border="0" data-original-height="600" data-original-width="900" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg49L7v3GL-UERQLTXbNGDDrBDPrJRf7b2SUHnopOjNK4zFvBpFOQo3ttdjUrPM9ks0EgI8jpIkz7j64TKWn47dLJcKUgLZfO1-aCqDQU_2tvEyDo6DsPjad-YNmoiSPJhjLBgT84EHjOqr/s320/zelva.jpg" width="320" /></span></a></div><p style="text-align: justify;"><i><span style="color: #cc0000;">Povej mi kako si?<br />Povej mi kdo si?<br />Povej mi česa se veseliš in česa bojiš?<br />Povej mi kaj tebi pomeni najin odnos?<br />Povej mi kako ti vidiš mene?<br />Povej mi kdaj čutiš žalost, strah?<br />Povej mi kakšna so tvoja pričakovanja?<br />Povej mi, če te nehote čustveno ranim?<br />Povej mi, ko želiš čas zase.<br />Povej mi, da ne moreš.<br />Povej mi, kaj potrebuješ v odnosu.</span></i></p><p style="text-align: justify;">Da bi lahko pripovedovali o sebi, moramo pogumno pokukati ven iz svojega varnega (želvjega) oklepa. Če želimo vzpostaviti obojestransko zadovoljujoče medsebojne odnose, moramo znati <b>pripovedovati o sebi</b> in sočasno tudi znati <b>slišati drugega</b>, ko ta pripoveduje o sebi.</p><p></p><div style="text-align: justify;"><b><span style="color: #cc0000;">Zakaj je pomembno pripovedovati o sebi?</span></b></div><div style="text-align: justify;">O sebi pripovedujemo zato, da nas oseba s katero smo v nekem odnosu bolje spozna in se posledično lažje uglasi na naše potrebe. Enako velja tudi obratno. Drug z drugim delimo svoj notranji doživljajski svet, izrazimo svoje misli in občutke ter tudi pričakovanja, želje in potrebe vezane na najin medsebojni odnos. <b>Na ta način drugemu sporočamo kaj želimo od odnosa in kaj smo pripravljeni tudi sami dati v ta odnos. </b>Ko enako stori tudi sogovornik oba veva pri čem sva, soustvarjava enakovreden, pošten in iskren odnos s poudarkom na "Jaz sem OK in ti si OK".</div><p></p><p></p><div style="text-align: justify;"><b><span style="color: #cc0000;">K</span></b><b><span style="color: #cc0000;">ako pripovedovati o sebi?</span></b></div><div style="text-align: justify;">Predvsem iskreno in z zavedanjem medsebojnih meja v odnosu. <b>Naučiti se moramo preverjati ali si naš sogovornik želi poslušati o nas, preverjati kdaj in koliko naših informacij lahko nosi, da mu je še udobno v odnosu. </b>Nekoga, ki non-stop govori samo o sebi lahko hitro označimo za sebičnega, napornega ali vase zagledanega človeka. V najinem odnosu je takrat "preveč njega" in premalo mene. Odgovornost zase nosimo mi sami, torej moramo pogumno izraziti sebe, kdaj lahko poslušamo, koliko lahko poslušamo in dati vedeti, da si tudi mi želimo bit slišani. </div><p></p><p></p><div style="text-align: justify;"><b><span style="color: #cc0000;">Kdaj govoriti o sebi?</span></b></div><div style="text-align: justify;">Kar vsevprek in vsakemu ne pripovedujemo o sebi, svojih doživetjih, svojih občutkih. Potrebujemo razviti eno tako "zdravo mero" koliko sebe želimo deliti v zasebnih, poslovnih ali javnih situacijah. Predvsem pa se naučimo, da nevsiljivo preverimo ali našega sogovornika zanima določena tema pogovora, preverimo v kakšni koži je danes naš sogovornik in se v skladu s tem tudi mi uglasimo nanj v vsebini pogovora. <b>Kadar dobro poznamo sami sebe tudi vemo kaj in zakaj si želimo podeliti z drugimi. </b>Vljudno lahko tudi odklonimo pogovor, če čutimo, da mu ne moremo zbrano slediti oziroma lahko prijazno ponudimo termin, ko se bomo sogovorniku lahko v celoti posvetili. S tem izrazimo zanimanje za njegovo zgodbo, a ravnamo hkrati sočutno tudi do sebe s tem, da ne gremo "čez sebe".</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Včasih klienti pojamrajo kako "morajo" v nedogled poslušat prijatelje ali starše, neskončni klici po telefonu jih čustveno izčrpavajo. Moje vprašanje je <i>"Ali res moraš poslušati?" </i>... Včasih kdo v terapiji prvič sliši, da lahko drugemu rečemo NE, predvsem če je to na primer njihov starš. V takem momentu je pomembno znati sogovornika spoštljivo ustaviti in mu povedati, da v danem trenutku nismo pripravljeni na daljši pogovor. Torej, če nekdo govori in govori ter še dolgovezi, še ne pomeni, da ga moram v nedogled poslušati!</div><p></p><p></p><div style="text-align: justify;"><b><span style="color: #cc0000;">Kaj pomeni biti slišan?</span></b></div><div style="text-align: justify;">Biti slišan je občutek, ki ga doživljam, ko si nekdo vzame čas zame in za moje besede. S pozornim poslušanjem mi pokaže, da mu je mar zame. V najinem odnosu mi omogoči varnost, da lahko pripovedujem o sebi brez strahu, da bi se ta sogovornik impulzivno odzival in postavil odnos na kocko. Lahko izražam sebe odprto brez strahu, da bom kriva za čustva drugega, brez strahu pred zapuščanjem, brez strahu pred nabijanjem krivde in brez strahu pred čustveno manipulacijo. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Ko sem slišana in sprejeta taka kot sem se z ljudmi povezujem varno, odnosi so stabilni in dolgotrajni. Tudi skozi nesoglasja gremo skupaj na način, ki dopušča, da "pripovedujem o sebi" in svojem doživljanju situacije, kjer nisem obsojana, prezrta ali zasmehovana.<b> V odnosu kjer sem slišana lahko raziskujem samo sebe, tudi to kako določena moja dejanja, besede ali čustva vplivajo na posameznega sogovornika. </b>Zgodi se namreč, da naše besede ali dejanja nehote pri sogovorniku zbudijo boleče spomine in neprijetna čustva. Če naš sogovornik zna to tudi ubesediti in podeliti z nami, takrat skupaj soustvarjava varen odnos, kjer so najine čustvene ranljivosti spoštovane.</div><p></p><p></p><div style="text-align: justify;"><b><span style="color: #cc0000;">Kaj to pomeni za najin odnos?</span></b></div><div style="text-align: justify;">Skozi zrelo komunikacijo s sogovornikom gradiva zdrav, varen odnos. <b>V taki dvojini je prostor tako za najino individualnost, kot za najino bližino. </b>Je prostor za najine podobnosti in najine razlike. V takšnem odnosu si lahko iskreno povemo kako smo, kaj čutimo, kaj potrebujemo in tudi česa si ne želimo. Spoštljivo približevanje in oddaljevanje je taka luštna dinamika v odnosu, je prostor kjer lahko "samo sem" in sem OK tak kot sem.</div><p></p><p></p><div style="text-align: justify;"><b><span style="color: #cc0000;">Psihoterapevtski odnos</span></b></div><div style="text-align: justify;">Najpomembnejši in tudi najučinkovitejši del psihoterapije je prav odnos med terapevtom in klientom. Velik poudarek, predvsem v relacijsko usmerjenih psihoterapevtskih pristopih, je na tem <i><b>"kako sva midva drug z drugim"</b></i>, oziroma kaj se dogaja med nama. </div><div style="text-align: justify;">Pozornost namenimo tudi temu, kar se nezavedno odigrava v odnosu, predvsem gre največkrat za ponavljanja "družinske dinamike", ki pri klientu prebuja določene travmatske spomine in posledično bolj čustvene odzive. S pomočjo iskrene in odprte komunikacije terapevtski odnos ponuja reparativno izkušnjo odnosa in klientu omogoča, da svoje zgodnje (in danes morda ne več funkcionalne) odločitve na novo pregleda in postavi nova, drugačna stališča o sebi in drugih.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><blockquote style="border: none; margin: 0px 0px 0px 40px; padding: 0px; text-align: left;"><div style="text-align: justify;"><u><i>Primer: </i></u></div><div style="text-align: justify;"><i>Klient Janez v otroštvu ni bil slišan, nikogar ni zanimalo kaj ta mali fantek čuti ali razmišlja. Ko je odrastel se je vedno zapletal v odnose, kjer prav tako ni bil slišan, bil pa je izkoriščan. Imel je težave v službi in v partnerstvu, ni si upal reči "ne" in nikomur ni povedal kako zelo trpi sam v sebi. Medsebojni odnosi so postali zanj neznosen napor, vse bolj se je umikal v osamo in depresija mu je iz dneva v dan bolj jemala veselje do življenja. V terapiji se je počasi naučil slišati sebe, slišati svoje telo, prepoznati svoje meje in postopoma je začel pogumno govoriti o sebi. Sprva previdno "češ koga to sploh zanima" ... Kasneje mi je povedal, da je </i><i>skozi najin terapevtski odnos, prvič začutil kaj pomeni "biti slišan", kaj pomeni "izraziti svoje občutke, želje in potrebe" in prvič je imel pogum nekomu reči "ne" ko je tako mislil. S tem se je spremenil njegov odnos do sebe, naučil se je "slišati" sam sebe in razvil je pogum to deliti z drugimi. Danes si Janez upa izraziti sebe, upa si drugim odprto povedati kako čuti, česa si ne želi in kaj pričakuje. Ve kdaj je v nekem odnosu slišan in spoštovan, ter zna to enako tudi sam ponuditi sogovorniku. S tem so se mu odprla vrata v nove, drugačne in izpolnjujoče medsebojne odnose.</i></div></blockquote><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Psihoterapija nas uči samoopazovanja in veščine kako ubesediti svoje občutke, misli in vedenja ter jih tudi odprto podeliti s sogovornikom. Moje pogoste besede so: <i>"pripoveduj mi o sebi" ... "povej mi kako to občutiš" ... "povej mi kaj to zate pomeni" ... "pripoveduj mi kako ti vidiš ta dogodek"</i> ... <i>"pripoveduj mi o tem kar te žalosti" </i>.... itd ...</div><div style="text-align: justify;"><b><br /></b></div><div style="text-align: justify;"><b><span style="color: #cc0000;">Biti iskreno radoveden za doživljajski svet drugega - temu drugemu, ki pripoveduje, odpira vrata v njegovo lastno notranjost in mu omogoča dober stik s samim seboj.</span></b></div><div style="text-align: justify;"><b><br /></b></div><p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br /></div><br />Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-15431009377953533512020-07-21T16:00:00.001+02:002020-07-21T16:00:18.490+02:00Psihoterapija na daljavo<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjhn3ebxqlYv7gc_D2SKDq8_d36F0O_JgQra60jjjryy_ljJ5V40siYelAlUbb6YdgRd6K0FrFQKccqdYd_Wcuj2iRpKaK1WoJ0uS_Htjen9ymaXWGDImW0fjqY36E4aAbAmYCHT_lu9Ptx/s1600/surikata+pred+brlogom.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="467" data-original-width="700" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjhn3ebxqlYv7gc_D2SKDq8_d36F0O_JgQra60jjjryy_ljJ5V40siYelAlUbb6YdgRd6K0FrFQKccqdYd_Wcuj2iRpKaK1WoJ0uS_Htjen9ymaXWGDImW0fjqY36E4aAbAmYCHT_lu9Ptx/s320/surikata+pred+brlogom.jpg" width="320" /></a></div>
<b><span style="color: #cc0000;">Gremo on-line? </span>Ne, jaz ne!!</b><br />
<br />
<i>"Sebe ne morem gledat na ekranu"<br />"Bojim se, da kdo sliši najin pogovor"<br />"Neprijetno mi je on-line"<br />"Sram me je ... ne vem česa"<br />"Bojim se, da se kje zapiše in shrani"<br />"Internet ni dovolj varen"</i><br />
<i>"Jaz ne upam..."<br />"Grozno izgledam na kameri"</i><br />
<i><br /></i>
<br />
<div style="text-align: justify;">
Takšni in drugačni odpori so dragoceni pokazatelji kje ima klient strahove, zavore, omejitve, čustvene stiske in/ali omejujoča prepričanja. Ko klient o zadržkih odprto in iskreno spregovori, je to dragoceno povabilo v raziskovanje, saj mu terapevt lahko pomaga premagati omejujoča prepričanja in mu s tem omogoči svobodnejše in bolj sproščeno nadaljnje terapevtsko delo.</div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
V začetku karantene se je pojavilo pri mojih klientih kar nekaj odporov do terapije na daljavo. Nekateri so takoj povedali, da bodo počakali na ponovna srečanja v živo. Drugi so se odločili malo počakati, a so z minevanjem mesecev vseeno poklicali z željo po nadaljevanju dela on-line. Nekateri pa so hitro preklopili na delo od doma in je naš proces dela potekal brez prekinitev. Ni prav ali narobe, le vsak potrebuje svoj čas, da sprejme nove situacije in spremembe. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator">
<span style="text-align: center;"><b><span style="color: #cc0000;">Pristno človeško bližino je zamenjala "zaščitna" distanca</span></b></span></div>
<div class="separator">
<span style="text-align: center;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<span style="text-align: center;">Epidemija COVID-19 je prinesla v naša življenja spremembe. Nekatere so prijetne, druge manj prijetne, nekatere bodo morda postale stalnica, druge so začasne in bo življenje sčasoma prišlo nazaj v utečene tirnice.</span></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<span style="text-align: center;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<span style="text-align: center;">Področje psihoterapije se je zaradi karantene, samoizolacije, samozaščite, strahu pred okužiti ali biti okužen zelo spremenilo. Karantena je prepovedala stike v živo. Klienti so ostali brez čustvene podpore, brez svoje tedenske ure terapije, ki mnogim izmed njih pomeni edini varen prostor, kjer lahko pridejo v stik s seboj in svojimi čustvi. Ps</span><span style="text-align: center;">ihoterapevtski prostor in medsebojni odnos s terapevtom prinašata klientu človeško bližino, ki je že sama po sebi zdravilna, skozi resnično prisotnost, iskren pogled, topel stisk roke ali objem. Tako zelo je pomembna prisotnost sočloveka, ki ti pomaga nosit težka čustva, boleče zgodbe ali podeliti veselje in se veseliti skupaj.</span></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<span style="text-align: center;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<span style="text-align: center;">Epidemija nam je prinesla obvezno fizično distanco, </span><span style="text-align: center;">naši delovni stoli so se razmaknili na 2 metra, pogled v oči ni enak z razdalje, tiho izgovorjene besede ali le glasnejši izdihi se zgubljajo na poti do sogovornika. M</span><span style="text-align: center;">aske so pokrile obraz in zakrile mimiko obraza, droben nemiren trzljaj ustnic, rahel nasmeh, stisnjene ustnice v jezo. In nenazadnje ob snidenju in slovesu manjkata stik, dotik, ... objem ali roka. </span></div>
<div class="separator">
<span style="text-align: center;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="text-align: left;">
<b><span style="color: #cc0000;">Psihoterapija iz "domačega brloga"</span></b></div>
<div class="separator" style="text-align: left;">
<b><br /></b></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
S klienti, ki niso želeli ostati brez terapije, smo se skupaj prilagodili na delo pod drugačnimi pogoji. Srečanja v živo so zamenjala srečanja on-line. Na naše skupno pozitivno presenečenje so ure lepo stekle. Sama sem tehnike dela malce prilagodila tehničnim možnostim. Na moje veselje vsemu navkljub lahko uporabljamo tudi kreativne tehnike, prav tako je podajanje teorije postalo igrivo skozi nove načine dela. </div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<b>Najbolj pa me veseli, ko vidim in doživim, pristen stisk s klientom tudi preko ekrana. Ko se lahko povežemo tudi na občutljivem emocionalnem nivoju in skupaj, kljub fizični distanci, varno prejadramo težka čustva. </b></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
Skozi mesece dela so se pokazale tudi <b>prednosti terapije</b> iz domačega kavča. Veliko klientov je povedalo, da se doma počutijo "varne" in lažje pridejo v stik s svojo ranljivostjo. Všeč jim je, ker so ali v svoji sobi, ali na svojem kavču, pod svojo odejo ali s svojo najljubšo skodelico kakava v roki. Kot bi imeli s tem, ko so doma, več dovoljenja, da odvržejo maske in vloge, ki jih sicer nosijo skozi delovni dan. </div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
Kot drugo pomembno prednost terapije na daljavo so izpostavili časovni okvir. Pot jim ne jemlje časa, marsikdo se namreč vozi na terapijo zelo od daleč. Tudi urnik terapije je veliko bolj fleksibilen, ko delamo od doma. </div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
Ker so v mojo pisarno, v živo, dobrodošli tudi pasji ali mačji ljubljenčki so ti prav tako dobrodošli, ko delamo na daljavo. V naših terapevtskih urah se tako preko ekrana pogosto prikaže kak veseli smrček in klienti povedo, da imajo med najino uro ob sebi svojega ljubljenčka. Blagodejnega učinka pomirjanja verjetno ni potrebno posebej razlagati.</div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
Preden začnemo terapevtski proces na daljavo, potrebujemo zagotoviti varno okolje brez motenj. Zagotovljena morata biti <b>zasebnost in mir. </b>Z ustreznim delovnim in terapevtskim dogovorom se tudi zavežemo glede tehničnih in delovnih pravil.</div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #cc0000;">Tehnične težave?</span></b></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #cc0000;"><br /></span></b></div>
<div class="separator" style="text-align: justify;">
V primeru tehničnih težav, ki se načeloma ne dogajajo pogosto, a se tudi kdaj zgodijo, imamo s klientom dogovorjen <b>rezervni plan.</b> Terapevtsko uro v takem primeru speljemo do konca preko gsm. Zelo pomembno je namreč, da seansa ni prekinjena nenadoma saj bi tako klient ostal brez strokovno zaključene tematike, ki jo obravnavava tisto uro. Poudarek je na temu, da klienta ne pustimo v čustveno nestabilnem stanju ter da skupaj zaključimo začeto delo tiste ure ter speljemo ustrezno slovo.</div>
<div class="separator" style="text-align: left;">
<br /></div>
<div class="separator" style="text-align: left;">
<b><span style="color: #cc0000;">Stari in novi klienti</span></b></div>
<div class="separator" style="text-align: left;">
<b><span style="color: #cc0000;"><br /></span></b></div>
<div class="separator" style="text-align: left;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
V začetku karantene sem delala, na daljavo, le s svojimi klienti s katerimi imamo skupno kilometrino, poznamo se v živo in imamo že vzpostavljen varen odnos. Premik na nov način dela nam ni predstavljal večje ovire.<br />
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kasneje so prišli tudi novi klienti s katerimi sem imela priložnost spoznavati, kako gradimo nov odnos, brez stika v živo. Bila sem prijetno presenečena nad sproščenostjo in odprtostjo v odnosu. Z moje strani se mi je zdelo posebej pomembno zagotoviti oziroma vzpostaviti obojestransko zaupanje in zavezanost, da se držimo delovnega dogovora.<br />
<b><br /></b>
<b>V<span style="text-align: center;">aren, strokovno podprt odnos v katerem si viden, slišan in sprejet so temeljne komponente terapevtskega odnosa in na srečo niso vezane zgolj na fizično bližino, tako da lahko pristen odnos zgradimo tudi virtualno, na daljavo in s pomočjo slike ekrana.</span></b><br />
<span style="text-align: center;"><br /></span>
<div style="text-align: left;">
<b><span style="color: #cc0000;">Nove odločitve: <u>ON-LINE ostaja del redne ponudbe!</u></span></b></div>
<div style="text-align: left;">
<b><br /></b></div>
<div style="text-align: justify;">
V svojo terapevtsko prakso sem se odločila vključiti <b>terapijo na daljavo</b>,<b> kot eno izmed rednih opcij. </b>Predvsem bo ta možnost verjetno nagovorila tiste kliente, ki bi zaradi krajevne razdalje težko prihajali redno, tedensko ter tiste kliente, ki zaradi zdravstvenih razlogov težko zapustijo svoj dom. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Prav tako ponujam <b>možnost kombinacije on-line + v živo</b>, glede na delovni dogovor s posameznim klientom.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Za vse tiste, ki bi želeli prihajati samo na<b> terapijo</b> <b>v živo,</b> pa so seveda vrata še vedno odprta. Glede na trenutno epidemiološko situacijo se držimo priporočenih zaščitnih smernic, a srčno upam, da bomo kmalu lahko postavili naše stole bolj skupaj in si ob snidenju segli v roke.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
</div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-56558118586169406742020-07-05T16:00:00.001+02:002020-07-05T17:43:56.803+02:00Izgorelost <div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjif9KhF5ES3SrxQx2euLoZTTYxr8EJ12ewJ9Qij_hSd7Rs-z1gLzZd58DHAn-jAVfLS3qJvF6Xii9Cu0v6xERbhdlZjh9_U5e16HatTSGPpUKkIvcqKcqKiDR6TB0JKEKGBGweN1KiXmYw/s1600/wolf+koma.jpg" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="472" data-original-width="700" height="215" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjif9KhF5ES3SrxQx2euLoZTTYxr8EJ12ewJ9Qij_hSd7Rs-z1gLzZd58DHAn-jAVfLS3qJvF6Xii9Cu0v6xERbhdlZjh9_U5e16HatTSGPpUKkIvcqKcqKiDR6TB0JKEKGBGweN1KiXmYw/s320/wolf+koma.jpg" width="320" /></a></div>
<span style="color: #cc0000;"><div style="text-align: justify;">Tiho, korak za korakom se priplazi v naše telo neznosna utrujenost, ko se telo upre in nekega dne dokončno reče: "NE MOREM VEČ!"</div></span>
<br /><div style="text-align: justify;">Pot v izgorelost pa se je tiho, a vztrajno tlakovala že veliko prej. Nekaj malega je v naši genetski predispoziciji, drugo doda naše okolje, velik dejavnik so družinske vrednote in navade ter nenazadnje in tako zelo pomembne so naše zgodnje,<b> otroške nezavedne odločitve kakšen naj bom, da bom ustrezen. </b>Nekritično ponotranjimo sporočila in pričakovanja staršev in pomembnih drugih oseb (stari starši, sorojenci, vzgojitelji ... )</div>
<br /><div style="text-align: justify;"><b><u>Priganjalci</u></b></div><div style="text-align: justify;"><b><br /></b></div><div style="text-align: justify;">V svojem otroštvu razvijemo gonilnike, v transakcijski analizi jih imenujemo drajverje:<b> </b><i>pohiti, bodi popoln, trdno delaj, bodi močan, ustrezi drugim</i>, ki so lahko odlične vstopnice za postopno izgorevanje. <font color="#d52c1f">Te notranje prisile nas vsaka na svoj način ženejo v določena vedenja. Prav s temi vedenji pa smo kot magnet za določene tipe drugih ljudi, ki postanejo, s svojimi zahtevami in pričakovanji, naši zunanji priganjalci.</font> Tako <b>se znajdemo v primežu notranjih in zunanjih priganjalcev, </b>ki se jih pogosto niti ne zavedamo.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">
<font color="#d52c1f"><b>Pohiti</b><i> </i></font>- <i><b>visoka delovna storilnost, ni časa za oddih</b></i></div><div style="text-align: justify;">Nekateri ljudje vedno hitijo in prehajajo iz enega opravila v drugega. Spominjajo na hrčka, ki teče v začaranem krogu svojega kolesa. Okolica jih vidi kot zelo "pridne in marljive". Vsako delo opravijo hitro in jim "ostaja čas", a prav ta čas sami ali pa njihovi bližnji izkoristijo za nove naloge. Takšni ljudje se ne znajo več ustaviti, tudi sami povedo, da morajo biti stalno v pogonu. Utrujeni so tako fizično, kot tudi psihično. Njihove misli so vedno že pri naslednji nalogi (ki že "čaka na njih") še preden zaključijo delo s katerim se ravnokar ukvarjajo.</div><div style="text-align: justify;">Takšne osebe se morajo naučiti kako se ustaviti, prepoznati kdaj telo in um potrebujeta pavzo, počitek, oddih, mirovanje. Dela, ki jih opravljajo naj počnejo bolj zavestno in bolj umirjeno, fokus naj bo na eno samo nalogo, ki se dogaja tukaj in zdaj. Umirjeno in zavestno delovanje naj torej nadomesti hitenje.</div><div><div style="text-align: justify;"><span style="font-style: italic;"><br /></span></div>
<b><div style="text-align: justify;"><b><font color="#d52c1f">Bodi popoln</font></b> -<i> ostra samokritika, napake niso dovoljene</i></div></b></div><div style="text-align: justify;">Večna težava perfekcionistov je, da njihovo delo, po njihovem prepričanju nikoli ni dovolj dobro, da so vedno možne izboljšave. Tako se ujamejo v začaran krog izboljšav, težnje k odličnosti. Za svoje delo zato porabijo veliko več časa, med delom so tesnobni, saj se ves čas borijo s svojim notranjim kritikom, ki nikoli ni zadovoljen z opravljenim in zahteva še več in več, še boljše. <br />Perfekcionisti morajo malce prevrednotiti sistem ocenjevanja. Namesto idealizirane težnje po popolnosti naj razvijajo realno prepoznavanje kdaj je nekaj dovolj dobro in presežejo strah pred kritiko.</div><div><div style="text-align: justify;"><span style="font-style: italic;"><br /></span></div>
<b><div style="text-align: justify;"><b><font color="#d52c1f">Trdo delaj</font></b> -<i> kdor dela je vreden, počivajo lenuhi, </i></div></b></div><div style="text-align: justify;">Pogosto zelo družinsko obarvana vrednota, da lenuhi niso ok, da je treba vstat čim prej iz postelje, da je treba delat in ne posedat. Pogosto klienti povedo, da še danes, kot odrasli, ko pride partner domov, takoj skočijo in začno kar nekaj delati - da jih le ta ne bi zalotil pri "počivanju". Počitek se vse prepogosto enači z lenobo, brezdeljem in nekoristnostjo. </div><div style="text-align: justify;">Kako zelo narobe! Ljudje z gonilnikom "trdo delaj" morajo razviti veščine, da slišijo svoje telo kaj v resnici potrebuje, če je to počitek naj mu ga brez slabe vesti privoščijo. Delo v večini primerov zagotovo lahko počaka. Napolniti moramo svoje baterije, da bomo spet lahko učinkoviti. Ena od veščin, ki naj bi jo takšne osebe osvojile je tudi "samo biti", naučiti se sedeti v tišini, mirno opazovanje dogajanja okoli sebe. Pomislite ali je res vrednota biti zgaran in utrujen od dela? Naj zato tudi počivanje in uživanje postaneta del vsakdana.</div><div><div style="text-align: justify;"><br /></div>
<b><div style="text-align: justify;"><font color="#d52c1f"><b>Bodi močan</b> </font>- <i>potrpi, ne jamraj, stisni zobe, zdrži, nemoč ni dovoljena</i></div></b></div><div style="text-align: justify;">Potrpi in stisni zobe, naredi tudi, če je težko. Mnogi si ne dovolijo bolniškega staleža, raje potrpijo in gredo v službo, ker je tako "treba", ker je tako "prav"... Spet drugi ne bodo pokazali, da so nezadovoljni v delovnem okolju, potrpeli bodo fizična nelagodja in potlačili bodo svoja čustva. Prepovedano jim je izražati občutke, prepovedane so jim solze in nemoč.</div><div style="text-align: justify;">Naloga ljudi, ki so vedno močni je, da razvijejo pogum in odprto spregovorijo o svoji ranljivosti. Pogum, da je v redu govoriti o svojih potrebah in pričakovanjih ter sočasno s sočutjem tudi sprejet svoje omejitve. Človeško je biti ranljiv, čutiti čustva in spregovoriti o njih.</div><div><div style="text-align: justify;"><span style="font-style: italic;"><br /></span></div>
<b><div style="text-align: justify;"><b><font color="#d52c1f">Ustrezi drugim</font></b> - <i>žrtvovanje za druge, nezmožnost reči ne, vedno na uslugo vsem</i></div></b></div><div><div style="text-align: justify;">V želji po odobravanju, sprejetosti in priljubljenosti ljudje pozabijo nase. Ustrežejo vsaki prošnji, priskočijo na pomoč na vsak namig. Sočutje in sodelovanje sta zelo lepi vrlini, a šele potem, ko smo mi sami OK, ko zmoremo dajati nesebično in iz srca. Ljudje pa žal, gredo prepogosto "čez sebe" v želji da ustrežejo drugim, da se drugi ne bi jezili na njih, da se s tem izognejo konfliktom, da "ja ne bo kdo kaj rekel" ... Sebe postavljajo na zadnje mesto in ko se nekega dne zlomijo pod težo uslug in razdajanja spoznajo, da so večino življenja pozabljali nase in živeli za druge. Pogosto so pridružena njihova globoka razočaranja nad ljudmi, saj so sami toliko dajali in dajali, ko pa oni potrebujejo pomoč pa pogosto nikjer nikogar ni.<br />Če se najdete v tem gonilniku, je prišel čas, da postavite sebe na prvo mesto. Prepoznajte svoje potrebe, naučite se reči "ne" drugim, iskreno povejte, ko česa nočete ali ne morete. Soočite se s strahom pred zavrnitvijo. Vzeti si čas zase, tudi če to pomeni samo mirovati in uživati v tišini je vaša pravica.</div>
<div style="text-align: justify;"><br /></div>
<div style="text-align: justify;"><b><u>Kdo je kandidat za izgorelost?</u></b></div><div style="text-align: justify;"><b><br /></b>Pravzaprav nihče ni imun na izgorevanje. Izgorelost ni omejena le na poklicno izčrpavanje ali na zelo stresno službeno okolje. Doleti lahko tudi mame samohranilke, ki so same za vse, starše, ki dan in noč skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, doleti lahko dijake ali študente, ki doživljajo šolske obveznosti kot visok stres, doleti rekreativne ali profesionalne športnike zaradi preforsiranja samih sebe, doleti ljudi, ki delajo v večizmenskem in nočnem delu, kjer so cikli spanja in dela porušeni. In še bi lahko naštevala.</div>
<div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;"><b><u>Preventiva pred izgorelostjo</u></b></div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;"><font color="#d52c1f">Naučite se poslušati svoje telo! </font>Prepoznajte različne utrujenosti (telesno, čustveno, umsko...) in dajte telesu tisto kar potrebuje. Nekdo potrebuje gibanje, drugi mirovanje, nekdo veliko pogovorov, drugi tišino in umik od ljudi, spet drugi potrebujejo intelektualno delo in tretji možgane na off in delo z rokami na vrtu. Pomembno je, da veste kaj VI rabite ZASE.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Razvijajte sočutje do sebe, do svojih omejitev, nemoči, strahov in neuspehov. Znotraj sebe razvijajte dovoljenja, da ste Ok tudi če ste utrujeni, da je OK prositi za pomoč, da je OK tudi, če rečeš, da ne moreš pomagati drugemu. Prisluhnite sebi z naklonjenostjo in nežnostjo, ki bo sčasoma prevladala nad, za vas, omejujočimi gonilniki, ki od vas zahtevajo nemogoča, samoizčrpavajoča vedenja.</div>
<div style="text-align: justify;"><br /></div>
<div style="text-align: justify;"><b><u>Stopnje izgorelosti<br /><br /></u></b></div><div style="text-align: justify;"><b>Izgorelost razdelimo na 3 stopnje:</b> <i>izčrpanost, ujetost in sindrom adrenalne izgorelosti.<br /></i>Vsaka od omenjenih stopenj ima svoje psihološke in fiziološke simptome. Glede na izraženo simptomatiko se tudi izbere načine zdravljenja. Nekomu bo dovolj psihoterapija in posledično sprememba vzorcev vedenja, mišljenja in čustvovanja. Drugi se ob tem soočajo tudi s psihiatrično diagnostiko (depresija, anksioznost, panična motnja) in potrebujejo morda tudi psihiatrično obravnavo in pomoč zdravil. Spet tretji imajo težave izražene na hormonskem, presnovnem ali kardiovaskularnem sistemu in so sočasno zdravljeni pri specialistih, prav tako s pomočjo zdravil.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;"><b><font color="#d52c1f">Opozorilne lučke naj se prižgejo še preden pride do prve stopnje. Zato bodite pozorni na konstantno utrujenost, ki začne prehajati v preutrujenost. Na tej točki enostavno morate nekaj spremeniti!</font></b></div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;"><b><u>Strokovna pomoč<br /><br /></u></b></div><div style="text-align: justify;">Psihoterapija vam pomaga pri prepoznavanju in opuščanju neučinkovitih vedenjskih strategij. Prav tako vam pomaga spoznati način kako doživljate sebe, kje se ujamete v zanko lastnih omejujočih prepričanj tako o sebi, kot o drugih. In nenazadnje vam pomaga prepoznavati čustva, ki so močno prepletena z vašimi zgodnjimi odločitvami in vas še danes hromijo z občutki krivde, dolžnosti, pridnosti in strahu pred zavrnitvijo.</div><div style="text-align: justify;"><b><u><br /></u></b></div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;"><br /></div></div>Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-42663553054676350912020-03-14T09:35:00.000+01:002020-03-14T09:35:04.098+01:00Koronavirus in duševno zdravje<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhcLeNCgUloSOyiwGtRLIOpj5mPSsrOfPr05nA5eHzSM0_If-z3Gr_0yhIMiw8FSyHLd6sbM02wJFA-unPXno5pHob6Qc7Xhs2GN2XZOcQRrDUH1Dnhhu74GtXOsoCb3fTVvG0DhQEI4KF1/s1600/kipec+strmol.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="512" data-original-width="700" height="233" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhcLeNCgUloSOyiwGtRLIOpj5mPSsrOfPr05nA5eHzSM0_If-z3Gr_0yhIMiw8FSyHLd6sbM02wJFA-unPXno5pHob6Qc7Xhs2GN2XZOcQRrDUH1Dnhhu74GtXOsoCb3fTVvG0DhQEI4KF1/s320/kipec+strmol.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Potreba po varnosti </b>je ena temeljnih človekovih potreb. Zajema socialno in psihološko varnost, zaščito pred nevarnimi okoliščinami, pred vojno in boleznijo. <span style="color: #cc0000;">Prav slednje - ogroženost pred boleznijo, ki jo prinaša <b>koronavirus</b> je v zelo kratkem času močno spremenila naš vsakdanjik. </span>Informirani smo o tem kako se virus prenaša, o njegovi inkubacijski dobi, o poteku zdravljenja in žal tudi smrtnosti v ranljivih skupinah.</div>
<br />
<b><span style="color: #cc0000;">Kaj pa duševne stiske?</span></b><br />
<br />
<i>Na nacionalni ravni je razglašena epidemija in na svetovni ravni pandemija. Situacija v kateri smo se znašli lahko zelo poslabša nekatere že izražene duševne motnje oziroma lahko duševne motnje, zaradi nenadne stiske, nepričakovano potrkajo na dušo posameznika. </i><br />
<br />
<b>STRAH </b><br />
Strah je naraven odziv telesa, na neznane ali ogrožujoče situacije. Je samovarovalna reakcija telesa. Trenutna situacija v nas prebuja različne strahove in vsakdo od nas reagira malo drugače na izredne razmere. Vsem nam pa je sedaj skupen <u>strah pred okužbo</u>. Strah, da okužimo ali smo okuženi. Čustvo strahu je primarno čustvo, ne bojmo se ga, pojavi se, da nas varuje. Zaradi strahu smo pripravljeni zaščititi se.<br />
<br />
<b>Brezbrižnost kot obrambni mehanizem</b><br />
Nekateri se vedejo <i>"kot da se ni nič zgodilo"</i>- torej enako kot pred epidemijo. Počutijo se, da se njim ne more nič zgoditi, zato niso pripravljeni resno upoštevati preventivnih prepovedi in smernic. S svojim neustreznim vedenjem nevede ogrožajo sebe in druge. Zakaj se tako vedejo? Največkrat zato, ker sami sebi ne priznajo strahu, si ga ne upajo čutiti in ga potlačijo in se počutijo navidezno "močni" in nedotakljivi. Njihova lekcija je sprejeti svojo lastno ranljivost in upati si čutiti in izraziti strah. Zapomnite si: "<i>Ni pogumen tisti, ki ga ni strah, temveč tisti, ki strah premaguje."</i><br />
<b><br /></b>
<b>Anksiozne motnje</b><br />
Tesnoba je stanje psihične stiske, ki je ponavadi usmerjena v prihodnost - situacijo ocenimo za ogrožajočo in sočasno odpišemo svoje sposobnosti, da bomo tej isti situaciji kos. Misli v smislu: <i>"Kaj pa če ..."</i> eskalirajo do neslutenih razsežnosti. Tesnobo čutimo kot izjemno neprijetno stanje v telesu, ki se izraža skozi fizične in psihične simptome. Stres, vsiljive misli, povišan srčni utrip, plitko dihanje, vrtoglavica, zaskrbljenost, drhtenje, nespečnost... Tesnoba lahko postane resna težava, ko preraste v anksiozno motnjo. Takrat strah postane naš dnevni spremljevalec, pojavljajo se različne fobije, panična motnja, okm... Telo je konstantno pod visokim vznemirjenjem - <u>aktiviran je odziv boj ali beg. Prihaja do panike, do situacij kjer ne razmišljamo več realno, temveč nas vodi preživetven nagon. </u>Situacijo prepoznamo za skrajno ogrožujočo in temu primerno avtomatično odreagiramo - izgubimo stik z realno stopnjo ogroženosti.<br />
<br />
<b>Obsesivno kompulzivna motnja (OKM)</b><br />
Ena zelo pogostih obsesij pri OKM je strah pred okužbo. Kompulzivno dejanje je zato visok nad-standard higiene in ob tem predvsem prepogosto umivanje rok, iskanje popolne sterilnosti, zavijanje čevljev v pvc vrečke, sterilizacija pribora... <u>Si lahko predstavljate kako ti ljudje trpijo šele sedaj - ko imamo resnično visoko stopnjo ogroženosti, ko je strah pred okužbo resničen in celo lahko življenjsko nevaren?</u><br />
<u><br /></u><b>Depresija</b><br />
Depresija že tako osami človeka, saj se umikajo v samoto, umikajo pred ljudmi.<u> Dogajanje kot je sedaj jih lahko oropa še tistih malo stikov, nihče več te ne objame in samota postaja lahko še težja. </u>Začasno so prekinjene dejavnosti, ki so nekomu morda pomenile edini socialni stik. Pri depresiji se pojavijo neštete negativne misli, črni scenariji, brezupje, otopelost, nesmiselnost živeti saj je življenje polno težkih preizkušenj. Po drugi strani pa lahko pridružene posledice, ki jih prinaša koronavirus v gospodarstvu prinesejo depresijo tistim, ki izgubijo delo, dohodek, saj se s tem zamaje njihova eksistencialna varnost.<br />
<b><br /></b>
<b>Krivda</b><br />
Nekateri ljudje se soočajo z pretiranimi občutki krivde, vse potegnejo nase, čutijo se pre-odgovorne za druge (za njihovo počutje, zdravje, delo...). Znotraj njih se non-stop dogaja intrapsihični konflikt, ki ruši duševni mir. <i>"Ti si kriv, ti si kriv"</i> jim odzvanja v mislih. Posledice so huda tesnoba, depresija, v skrajnih primerih, ko nekdo ni sposoben zdržat z občutki krivde stori tudi samomor.<br />
V tej epidemiji njih bolj skrbi za druge kot zase -<u> njihov največji strah je kaj če bom jaz okužil nekoga. V sled tega so izjemno napeti, prestrašeni in njihove misli preokupirane z nerealnimi scenariji.</u><br />
<u><br /></u>
<b>SRAM</b><br />
Vse več ljudi pove: <i>"Ne upam si zakašljati na busu ali v trgovini". </i>(običajen kašelj, cmok v grlu, suho grlo). <u>Sram jih je sebe.</u> Sram, da bodo vsi pogledali v njih z jezo ali sovraštvom v očeh, obsojajoče ... sram jih je ker bi se okoli njih ljudje v trenutku razmaknili. Zaradi tega sramu zadržijo osnovno fiziološko potrebo telesa - odkašljati se. Sram biti drugačen, <u>sram biti označen za "okuženega".</u><br />
<u><br /></u>
<b>JEZA - sovražnost - stigmatizacija okuženih</b><br />
Pri nekaterih posameznikih se lahko, <u>zaradi strahu za lastno zdravje, aktivira jeza na druge ljudi. </u>Počutijo se ogroženi od vsakega in zato vse druge vidijo kot potencialno nevarnost za svoje zdravje. Takrat lahko spremenijo vedenje v skrajno neprimerno. Tako prihaja do prerivanja v trgovinah s hrano ali razkužili, do javnega šikaniranja obolelih oseb ali družin.<br />
<b><br />Paranoidna motnja</b><br />
Motnja že sama po sebi prinaša sumničavost, nezaupanje, dvome, občutek, da jim želi nekdo škodovati. V nastali stresni situaciji se lahko simptomatika resno poslabša. Osebe razmišljajo o teoriji zarote, o nadnaravnih silah in se počutijo ekstremno ogrožene.<br />
<br />
<b>Izgorelost</b><br />
Krizna situacija je marsikomu prinesla zelo drugačen delovnik kot je vajen. Potrebno je delati več izmen, pogosto celo v neustreznih pogojih, ne smeš na bolniško ker si v poklicu, ki je potreben pri pomoči drugim ljudem, odrezanost od družine, ker rešuješ življenja drugim... Vsi smo samo ljudje, vsi zmoremo določeno stopnjo napora in po tem se telo upre - pove da je dovolj. Izgorelost ne izbira, z njo se srečujejo tako politi kot zdravniki, trgovci, prevozniki, čistilke ... vsi ki so predolgo časa delali na zgornji meji svojih sposobnosti.<br />
<br />
<b><span style="color: #cc0000;">Kaj lahko sami naredimo za svoje duševno ravnovesje?</span></b><br />
<br />
<ul>
<li>spremljamo novice ravno toliko, da smo informirani</li>
<li>izogibamo se dramatičnim poročanjem, katastrofiziranju, nerelevantnim virom</li>
<li>pojdimo v naravo (10.000 korakov na dan)</li>
<li>naše misli fokusirajmo na tukaj in zdaj (... in ne v katastrofiziranje prihodnosti)</li>
<li>zavedajmo se svojega dihanja (dihajte s trebušno prepono - to pomirja živčni sistem)</li>
<li>preživimo več časa sami s seboj (samozaposlitvene dejavnosti)</li>
<li>pozitiven odnos do življenja, zavedanje da bo tudi ta situacija minila.</li>
<li>vsakodnevno načrtno sproščanje telesa in uma (gibanje/meditacija)</li>
</ul>
<b><span style="color: #cc0000;"><br />Psihološka pomoč</span></b><br />
<br />
<ul>
<li>Kdor čuti, da je duševna stiska zanj prevelika naj se obrne na <b>psihoterapevta. </b>Glede na situacijo bo terapevt verjetno predlagal zaradi obojestranske varnosti on-line terapevtsko uro.</li>
<li>Kdor jemlje zdravila naj se posvetuje s svojim<b> psihiatrom</b> ali bi bilo potrebno odmerek začasno zvišati, da boste lažje prebrodili trenutne duševne stiske.</li>
<li>Pokličete lahko tudi na katero od številk za <b>klice v duševni stiski,</b> da ne boste sami, ko vam je najtežje. Človeška bližina, slišanost, prisotnost in sočutje pa čeprav prek gsm, povrnejo občutek varnosti in pomirjajo kadar smo v stanju, ko nas preplavijo za nas težka čustva.</li>
</ul>
<b><span style="color: #cc0000;"><br />Pomoč sočloveku v duševni stiski<br /></span></b><br />
<u>Čustveno najprej opolnomočimo sami sebe.</u> Ko smo sami kos krizni situaciji bomo lahko v oporo tudi drugim.<u> Pomirili jih bomo s svojo stabilnostjo, umirjenostjo in realnim gledanjem na situacijo.</u> Osebe z akutnimi ali kroničnimi duševnimi stiskami potrebujejo še toliko bolj občutek varnosti, saj so sami čustveno bolj ranljivi. Pomagamo jim tudi s tem, da vedo, da se lahko zanesejo na nas, da smo ob njih (dosegljivi na gsm), ko doživljajo za njih težka čustva. Normalizirajmo strahove, dovolimo jim izraziti kaj čutijo, pomagajmo jim nositi del čustvenega bremena.<br />
<br />
<i><span style="color: #cc0000;">Predvsem naše sočutno in podporno vedenje, <b><u>do vseh</u></b>, ki v tej krizni situaciji ne zmorejo sami regulirati svojih čustev in drugih duševnih stanj ima velik pomen pri preprečevanju panike in ohranjanju duševnega ravnovesja.</span></i><br />
<br />
<b>BODIMO ODGOVORNI DO SEBE IN DRUGIH.<br />Omejimo socialne stike, razkužujmo roke in predmete, ki so v stiku z več ljudmi.</b><br />
<b><br /></b>
<br />Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-79199061620735122752019-10-13T22:49:00.000+02:002019-10-16T20:19:40.945+02:00Supervizija psihoterapije<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixEMOtU848Hw96ixRHLdPUIG34fkmPvq-5QFPVdZPsKGOkaS8w_EzWzBZqmdxaOrJY0Ns7GhK1YSKI5Gudr1rfsrQ0Jb8dDkAYkMDci4AmIKrXCk2YwhGWX-XhDZ-XOq2L9t0Q0yrHI-M0/s1600/superviozija+cela+fotka.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="491" data-original-width="800" height="195" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixEMOtU848Hw96ixRHLdPUIG34fkmPvq-5QFPVdZPsKGOkaS8w_EzWzBZqmdxaOrJY0Ns7GhK1YSKI5Gudr1rfsrQ0Jb8dDkAYkMDci4AmIKrXCk2YwhGWX-XhDZ-XOq2L9t0Q0yrHI-M0/s320/superviozija+cela+fotka.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #cc0000;"><b>Supervizor</b> s svojim znanjem in izkušnjami omogoča specializantom in terapevtom oz. kolegom s svojega strokovnega področja, osebni in strokovni razvoj pri soočanju s profesionalnimi izzivi. </span><b style="color: #cc0000;">Supervizantu </b><span style="color: #cc0000;">je omogočen zaupen odnos in prostor v katerem lahko varno raziskuje svoje strokovno delo ter odprto spregovori o svojih občutkih vezanih na terapevtski odnos s svojim klientom.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Supervizija je učni proces</b>, ki prinaša nadgradnjo obstoječega znanja, obogatitev svojega dela v praksi z izkušnjami drugih, boljše razumevanje sebe v relaciji do klienta, integracijo novih tehnik iz drugih terapevtskih smeri ter supervizantu nudi podporo, kadar se znajde pred etičnimi dilemami.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br />
<b>Naloga supervizorja je, da ima sposobnost pogleda z meta perspektive </b>- s ptičje perspektive in distance videti, razumeti in spoštovati perspektive vseh vpletenih posameznikov. Pri tem pa ne sme pozabiti na stik s seboj, na svoje nezavedne procese, ki se skrivajo pod gladino zavednega. To pomeni, da lahko opazujem oz. se zavedam samega sebe in svojih procesov, ko sem v relaciji z drugo osebo. Supervizor uporablja veščino premikanja med dvema opcijama: da sem kot opazovalec procesa (stopiti na distanco) in med tem, da sem udeleženec v procesu (biti v kontaktu – v odnosu). Vloga opazovalca nam ponuja prostor za več objektivnosti in refleksije. Vloga udeleženca pa prinaša doživljanje polnega kontakta, njegovo aktivno vključenost. Nezavedne dinamike v medsebojnem odnosu supervizor-supervizant se rade skozi paralelni proces pokažejo v taki luči, da nam pogosto ozavestijo dinamiko v procesu terapevt-klient. Pomemben poudarek je prav zato na relacijskem delu supervizije.</div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #cc0000;">Primaren fokus supervizije je dobrobit klienta.</span></b> Všeč mi je simpatična razlaga, da supervizor in supervizant preživljata skupen čas v reflektiranju tega, kako klientu omogočiti najbolj strokoven in učinkovit tretma. <b><span style="color: #cc0000;">Vzporedno s tem pa je fokus usmerjen na profesionalni razvoj psihoterapevta.</span></b> Učni proces skozi konkretne terapevtske izkušnje in konzultacije prinaša vse večjo kompetentnost za delo, terapevt gradi samozaupanje, razvija sposobnost samorefleksije, razvija svojega internega supervizorja. Iz začetne zavedne nekompetentnosti se skozi nezavedno kompetentnost, tudi s pomočjo supervizije, razvija zavedna kompetentnost psihoterapevta.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kot v vsakem odnosu, tudi v terapiji prihaja do zastojev v komunikaciji med klientom in terapevtom. Supervizija omogoča terapevtu pogled iz več perspektiv na dano situacijo. Terapevt lahko varno spoznava tudi svojo lastno ranljivost, stiske in strahove ter razvija različne resurse kako poskrbeti tudi sam za sebe znotraj terapevtskega odnosa. <b>Sposobnost prepoznavanja lastnih intrapsihičnih procesov terapevta je tudi pomemben mejnik, da ve, kje se strokovna supervizija konča in se naj začne lastna osebna terapija.</b> Supervizor in osebni psihoterapevt naj bi ne bila ista oseba, saj dvojne vloge v tovrstni praksi niso zaželjene. Psihoterapevt se mora odločiti ali te želi za svojega supervizorja ali za osebnega terapevta.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kot certificirana psihoterapevtka transakcijske analize sem svoje znanje nadgradila z izobraževanjem iz <b><span style="color: #cc0000;"><span style="color: #cc0000;">integrativno-relacijskega modela supervizije</span>,</span></b> kjer je bistven poudarek na dinamiki medsebojnih odnosov. Opira se na razvojne teorije in na intersubjektivno doživljanje odnosa, ki ga skupaj ko-kreiramo, vzajemno vplivamo drug na drugega. Za supervizorja je velika odgovornost in hkrati izziv, raziskovati kompleksnost odnosov, ki sovplivajo tako na supervizijski kot na supervizantov terapevtski proces in ko-kreirati odnose, skozi katere je omogočeno celjenje čustvenih ran skozi novo odnosno izkušnjo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
----------------------------------------------</div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Obiskovanje ur supervizije je obvezni del učnega procesa, da lahko delaš s klienti. Minimalna kvota obveznih ur za pridobitev certifikatov različnih terapevtskih smeri, je določena s pravilnikom na nacionalni in evropski ravni. Tudi izobraževanje za supervizorja poleg teoretičnega znanja zajema obvezno kvoto ur, kjer je delo supervizorja v usposabljanju prav tako podprto s supervizijo.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><br /></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Učni proces skozi izkušnjo bolj izkušenega se v procesu psihoterapije dogaja pravzaprav ves čas. Ne glede na to ali si specializant, psihoterapevt s certifikatom, supervizor ali učitelj - vsi potrebujemo svoj up-grade, vsi potrebujemo svoj prostor za refleksijo in nadgradnjo sebe - tako na osebni kot strokovni ravni. </i></div>
<div style="text-align: justify;">
----------------------------------------------</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-43949837125997659402019-02-24T10:40:00.000+01:002019-02-24T10:40:43.194+01:00Kdo je kriv za MOJA čustva?<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEizROEYRQsY3pV5C4AlMQ5oQBC9WqCB6VTgKriCW6fe9sBoD7-X83gv3_hYRApz8na_q-0blaqsrl8fb40Cz0NtgNQDe-4yF6kWJCRF2raC_uvOqCE9IptOMkn5PetIHxHi7yAAM4a6CzFt/s1600/IMG_20181128_212925_462.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1389" data-original-width="1389" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEizROEYRQsY3pV5C4AlMQ5oQBC9WqCB6VTgKriCW6fe9sBoD7-X83gv3_hYRApz8na_q-0blaqsrl8fb40Cz0NtgNQDe-4yF6kWJCRF2raC_uvOqCE9IptOMkn5PetIHxHi7yAAM4a6CzFt/s200/IMG_20181128_212925_462.jpg" width="200" /></a></div>
<b>Poznamo tole?</b><br />
<i><span style="color: #cc0000;">"Spet si me užalil..."<br />"Ne ubogaš, zato bo babi žalostna..."<br />"Zakaj ma plašiš?"<br />"Zaradi tebe sem sedaj žalostna ..."<br />"Zaradi tebe se mi meša, želim si te ..."<br />"Pokvaril si mi dan!"<br />"Zaradi tebe ne morem zaspati..."<br />"Si spet ujezila očija?"<br />"Si ti razburil učiteljico...?"</span></i><br />
<i><br /></i>
<b>Resnična zgodba ...</b><br />
<div style="text-align: justify;">
Za primer bom vzela dogodek iz mojega življenja. Hodim z Uršo (pes) po dokaj ozki ulici, psička hodi poleg mene, gleda mene, imava običajen in umirjen tempo. Na tej ozki ulici je 5 hiš, vsaka hiša ima na dvorišču psa. Ko prideva do prve hiše, se pes na dvorišču zaganja v ograjo, skače, laja in ne kaže znakov prijateljstva. Hoja mimo druge hiše prinese psa, ki mirno spi na vrtu in naju niti ne opazi. Pri tretji hiši naletiva na veselo cviljenje psa, ki maha z repom in se igrivo dobrika skozi luknje v ograji, bolj ko se oddaljujeva žalostno cvili. Četrta hiša ima na dvorišču renčečega psa, ki viha zgornjo ustnico, ob njem na tleh leži napol poglodana kost, nehote pospešiva korak. Pri peti hiši stanuje pes, ki ob najinem prihodu zbeži in ima spodvit rep med noge. </div>
<br />
<b>Ključno vprašanje je <span style="color: #cc0000;">"Kako je moja Urša kriva za njihova čustvena stanja"</span>?</b><br />
Urša ni nič "kriva" - ni odgovorna za njihova čustva.<br />
<span style="text-align: justify;"><br /></span>
Dobro vzgojen in socializiren pes, gre mimo vseh psov in se na njih ne bo odzival, saj mu je jasno, da se ga njihova vedenja ne tičejo. Midve sva enaki pred vsako hišo in psom, njihovi odzivi pa tako zelo različni. Vsak izmed psov, mojo Uršo, vidi skozi svoj lasten referenčni okvir svojih navad, misli, izkušenj. Tako vsak izmed 5 psov pripiše svoj "pomen" dogajanju, ko greva mimo njegove hiše:<br /><br />
<i>pes 1 </i>- vidi naju kot nevarna tujca in z <b>jeznim</b> lajanjem<b> </b>brani svoj teritorij<br />
<i>pes 2</i> - <b>sproščeno</b> spi in se počuti varen <br />
<i> pes 3</i> - pokaže veliko <b>veselje</b> za igro, ko se oddaljujeva <b>žalostno</b> cvili<br />
<i> pes 4</i> - z renčanjem želi zbuditi <b>strah</b>, ker tako brani svojo kost<br />
<i> pes 5</i> - <b>prestrašen</b> kuža zbeži, boji se naju<br />
<br />
<b>Kaj pa pri ljudeh?</b><br />
<div style="text-align: justify;">
<u>Enako je. Mi nismo krivci za tuja čustva. So pa lahko naša vedenja, misli, besede "sprožilec (<i>trigger</i>)" določenega stanja pri drugi osebi. </u>Na ta del mi nimamo vpliva, lahko pa ga razumemo in sprejmemo, da ima sogovornik pravico čutiti kar čuti, da je to njegovo. Meje v odnosu nam pomagajo tudi razmejiti čustva, kaj je moje in kaj ni.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Naše dejanje lahko v sogovorniku sproži različne odzive, odvisno od tega, kakšen pomen sogovornik pripiše našemu dejanju ali besedam. Sogovornik ima zato cel nabor možnosti "kako" odreagirati. Lahko se samo nasmehne, lahko "pade ven" in z jezo vpije na nas, lahko priteče solza žalosti po licu ali pa se prestrašeno umakne od nas. <u>A vse to je "njegov odziv" in ne pove veliko o nas samih. Pove pa nam veliko o sogovorniku - o njegovem doživljanju.</u></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Veliko ljudi, ki se srečuje z depresijo in/ali anksioznimi motnjami se počuti krive za čustva drugih. V otroštvu se izoblikuje vzorec vedenj, mišljenj in čustvovanj. Nekateri v sebi skrijejo, potlačijo čustva v strahu ali sramu, kaj bo okolica rekla, če bi jih odprto pokazali. Po drugi strani pa se mnogi ne upajo izraziti sebe, ker jih je strah čustvene reakcije sogovornika, strah jih je naprimer njihove jeze ali tudi solza. Zato spet tlačijo sebe. S tem se nabira neizmerna energija tesnobe v telesu - potlačena čustva so tempirana bomba oz. ekonom lonec, ki prej ko slej pripelje do duševnih motenj in/ali fizičnih bolezni.<br /></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<b>Moj odziv je moja zavestna odločitev. </b></div>
<div style="text-align: justify;">
Čustvena zrelost je tudi to, da poznam sebe in svoj referenčni okvir, skozi katerega "sodim" dejanja drugih, da sprejemam, da so moja čustva "moja" ter da se zavedam, da imam vedno nabor možnosti kako se bom odzval.<b> </b>Samospoznavanje prinaša možnost, da lahko sebe vedno nadgrajujem, da lahko razvijam sposobnost ravnanja s svojimi čustvi in sposobnost videti isto situacije z različnih zornih kotov.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In ko vam kdo reče: "...<i>zaradi tebe sem jezen ..</i>.", mu lahko mirno odgovorite, da vam je žal, da tako čuti, da to ni bil vaš namen. Ob tem ohranite svoj notranji mir in ste hkrati sočutni in razumevajoči do sogovornika. Na tak način tudi sogovornik spoznava, da je njegova jeza njegova odločitev, da pa dovolite in sprejmete njegova čustva - a jih ne posrkate vase, niste "krivec".</div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-62237465761416499142018-12-30T17:54:00.000+01:002018-12-30T17:54:19.599+01:00Zdravi medsebojni odnosi<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgm-am8Ux3szqklJGQhaQkSO8z0rq-QyK8aO8_kDD9P2V6bmxPDtlZmG8vowAkirY1hjRXiSzmaB23RmsUlSzXsoJED8EbOdCj_F1ZyNZgN6eVyPqZAKoZNyxWfjowEtFNYhpl9E0ZG4meV/s1600/surikate+family.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="400" data-original-width="600" height="212" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgm-am8Ux3szqklJGQhaQkSO8z0rq-QyK8aO8_kDD9P2V6bmxPDtlZmG8vowAkirY1hjRXiSzmaB23RmsUlSzXsoJED8EbOdCj_F1ZyNZgN6eVyPqZAKoZNyxWfjowEtFNYhpl9E0ZG4meV/s320/surikate+family.jpg" width="320" /></a></div>
<span style="color: #cc0000;"><i>Zdravi medsebojni odnosi so pomembno povezani z našim duševnim zdravjem.</i></span><br />
<span style="color: #cc0000;"><i><br /></i></span>
<i>Vsak otrok potrebuje za zdrav duševni razvoj vsaj eno odraslo osebo (starš ali pomembni drugi), ki mu ponudi čustveno stabilen, naklonjen, empatičen, zaščitniški in podporen odnos, <b>nekoga, ki je uglašen na njegove potrebe</b>.</i><div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Medsebojni odnosi nas spremljajo tako rekoč celo življenje. Začne se že v maternici, ko smo z mamo neločljivo povezani in nato takoj po rojstvu - <b>mama je naš prvi odnos. </b>Nekaj časa ne vemo, da z materjo nismo eno, kasneje se zavemo SEBE, kot samostojnega bitja. Spoznavamo izkušnjo navezanosti in kasneje zdrave separacije. Ljudje se povezujemo v družine, katerih rdeča nit je krvno sorodstvo in pridruženi člani. To so naše prve lekcije kako je biti del skupnosti, kako osebe med seboj komunicirajo ter kako se vedejo do mene. Skozi izkušnje in opazovanje se v nas zapiše<b> kako doživljamo SEBE in kako DRUGE osebe.</b> V nas se zapiše tudi to <b>v kakšni komunikaciji sem odraščal </b>in kako je to vplivalo na moje vedenje ob drugih ljudeh.<b> </b><span style="color: #cc0000;">S to <i>"prtljago izkušenj"</i> se podamo v življenje - v druge medsebojne odnose - med sovrstnike, med prijatelje, med sodelavce. Prav tako svojo prtljago prinesemo v partnerstvo in kasneje v lastno starševstvo.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Veliko klientov pride v terapijo z željo po razrešitvi težavnih odnosov, ujamejo se v začaran krog neustrezne komunikacije. Drugi pridejo v terapijo zaradi duševnih motenj, kot so depresija, anksioznost, okm ali socialna fobija. V obeh primerih pa se ukvarjamo z medsebojnimi odnosi, katerih del je tudi odnos samega do sebe. Kljub temu, da klient pomoč išče zaradi psihiatrične diagnoze, so za njo skriti vzroki, ki so jih v stanje duševne stiske pripeljali. <u>Tipični vzroki so:</u> <i>travmatični odnosi v primarni družini (alkohol, nasilje, prepiri, zapuščanje...), psihično in/ali fizično nasilje v partnerstvu, mobbing na delovnem mestu, nerazrešeni konflikti s starši, otroci ali ožjimi družinskimi člani, smrt, ločitev in druge izgube pomembnih oseb.<b> </b></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><i><br /></i>Ker lahko spreminjamo le sebe</b> (in ne tudi drugih) se klienti prvo srečajo z <i>"svojo prtljago"</i>, ki so jo prinesli iz primarne družine. Gre za ozaveščanje kako funkcionirajo v dvojini, kako doživljajo sebe in druge ter na kakšen način največkrat komunicirajo. Težki odnosi pogosto izzvabijo iz nas vse tisto kar ne želimo biti - saj takrat delujemo v prvinskih nagonih obrambe, napada ali umika. </div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Nemalokrat pa klienti dobijo šele skozi terapijo uvid,</b> da so pravzaprav oni sami žrtve čustvenih manipulacij, da so obkroženi z osebami, ki imajo težave v komunikaciji ali tudi katero od osebnostnih motenj - da so ujeti v odnos z <i>"čustvenim vampirjem". </i></div>
<b><br /></b>
<span style="color: #cc0000;"><b>1. Kako doživljam sebe in druge?</b><span style="font-weight: bold;"> </span></span><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Globoko v nas se skozi otroštvo zapiše kako doživljam sebe in kako druge. Odnose v katerih se počutimo varno in vredno, odlikuje pozicija razmišljanja da <b>"</b><b>jaz sem v redu in ti si tudi v redu"</b>. Za stabilen odnos potrebujemo tudi drugo osebo s to pozicijo. Gre za pozicijo enakovrednega vzajemnega spoštovanja, upoštevanje medosebnih meja in sprejemanje različnosti. Ostale spodaj naštete pozicije prinašajo težave v odnose. Bodisi večvrednost in pametovanje, vsiljevanje, poniževanje ali pa samoobtoževanje, sram in krivdo. Vsak izmed nas ima svojo temeljno življenjsko pozicijo, torej naš sogovornik tudi prinese v odnos svojo - lahko si predstavljate, da se odpre cela paleta možnih kombinacij kako funkcioniramo eden z drugim.</div>
<br />
<span style="font-weight: bold;">-</span><span style="color: #cc0000;"> </span> <b>Jaz sem v redu - ti si v redu </b><i>(ravnovesje v odnosu)</i><br />
<i>- </i>Jaz sem v redu - ti nisi v redu<i> (občutek večvrednosti...ti si kriv ...)</i><br />
<i>- </i>Jaz nisem v redu - ti si v redu<i> (občutek manjvrednosti...jaz sem kriv...)</i><br />
- Jaz nisem v redu - ti nisi v redu<i> (kaotični in turbulentni odnosi)</i><br />
<i><br /></i>
<b><span style="color: #cc0000;">2. Kakšen tip vedenja je značilen zame?</span></b><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Od zgodnjega otroštva dalje se tudi učimo izražati sebe in svoje potrebe, učimo se prepoznat pri drugih njihove potrebe in čustvena stanja, učimo se dialoga, učimo se biti v dvojini ali skupini, učimo se kako izraziti svoja čustva in kako odreagirati, ko nam je v odnosu težko. <b>Asertivna komunikacija je tista, ki omogoča zrele in pristne odnose, </b>kjer lahko govorimo o sebi, upamo in znamo podeliti svoje občutke in razmišljanja. Kjer znamo sprejeti odgovornost za svoja dejanja in čustva ter znamo ustrezno postaviti meje v odnosu. Ostali spodaj našteti načini večinoma prinašajo v medsebojne odnose preigravanje naše <i>"prtljage iz otroštva" </i>v obliki obrambnih mehanizmov<i> (upor, umik, napad...)</i>, katerih izkupiček je največkrat nestabilnost v odnosu ter čustvena ranjenost enega ali obeh sogovornikov. Tudi na tem področju je cela paleta možnih kombinacij, ko se srečamo v odnosu z drugo osebo, saj tudi tukaj drugi prinese s seboj svojo komunikacijsko strategijo.</div>
<br />
- <b>Asertivno</b><br />
<i> (jaz stavki, poštenost, odgovornost, poslušanje, spoštovanje ...)</i><br />
- <u> Pasivno </u><br />
<i> (nejasnost, zadržanost, izogibanje, žrtev, umik, molk, čakanje...)</i><br />
- <u>Agresivno</u> <br />
<i>(zahtevati, aroganca, neposlušanje, kričanje, vsiljevanje, pritiskanje, žalitve...)</i><br />
- <u>Pasivno-agresivno </u><br />
<i>(manipulacije, čustveno podkupovanje, zahrbtnost, kriviti posredno, obsojanje...)</i><br />
<div>
<i><br /></i>
<b><span style="color: #cc0000;">3. Kaj pa, ko je vzrok osebnostna motnja?</span></b><br />
<br />
<div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Osebnostne motnje so duševne motnje, ki najbolj izrazito posežejo na področje medsebojnih odnosov. </b>Pogosto se uporablja izraz <i>"čustveni vampirji"</i>, saj nas takšni odnosi povsem energijsko izpijejo, psihično izmozgajo, začnemo dvomit vase in v svoje občutke itd ...<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Oseba z osebnostno motnjo doživlja sebe in/ali drugega na izkrivljen način. </b>Za nas, kot sogovornika, ni toliko pomembno zakaj je motnja nastala, kot to kako se motnja kaže in kaj lahko mi sami storimo da bo odnos z neko osebno za nas ustreznejši. Ponavadi se moramo naučiti postaviti jasne meje, uporabljati asertivno komunikacijo ter sočasno izraziti sočutje do emocije, ki jo sogovornik doživlja kot katastrofalno. V skrajnih primerih moramo zaradi sebe in svojega duševnega zdravja kakšen toksičen odnos tudi začasno prekiniti ali zaključiti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Najbolj uničujoče za medsebojne odnose so <i>antisocialna, mejna in narcistična osebnostna motnja.</i> Tukaj ne gre zgolj za diagnozo imam ali nimam motnje, gre za to kako in koliko je izražena na nekem kontinumu od 0-100%. Nekdo ima lahko le močno nakazane značajske poteze drugi resno duševno težavo, ki negativno vpliva na dinamiko celotne družine. Ne glede na vse, na nas je, da se naučimo težavo v odnosu prepoznati in se naučimo strategij kako "čustvenim vampirjem" kljubovati, <b>kako v napornem odnosu poskrbeti zase </b>in kako na asertiven način pomagati tudi vampirjem skozi njihove temačne tunele čustvovanja. To so lahko namreč tudi naši otroci, naši partnerji ali naši starši na katere nas veže globja emocionalna vez in odnosov ne želimo prekiniti.<br /></div>
</div>
<br /><span style="color: #cc0000;"><b>Psihoterapija - relacijski pristop </b><i>(npr. transakcijska analiza)</i></span><br /><br />
<div style="text-align: justify;">
<b>Najmočnejši adut v psihoterapiji za sprožitev spremembe pri klientu je prav terapevtski odnos.</b> Je odnos, ki skozi empatijo, razumevanje, slišanost in skozi prostor kjer klient lahko raziskuje sebe, svoje misli in občutke, ponuja varno okolje za prebuditev tistih potencialov posameznika, ki se niso mogli razviti prej zaradi nefunkcionalnih medosebnih odnosov. Nekdo, ki ga celo življenje spremljajo kaotični odnosi, potrebuje stabilen odnos, da bo lahko spoznal in varno odkrival nove, drugačne plasti medosebnega odnosa. Včasih klient šele v terapiji prvič odkrije, da lahko ima znotraj dvojine tudi sam svoje potrebe ali prvič nekomu reče <i>"ne"</i> - npr. odkloni nekaj brez, da bo posledica obtoževanje ali pa prvič zajoka, brez, da mu nekdo kritično pripomne <i>"zakaj se spet cmeriš"</i>. Ta prostor za čutiti in doživljati <i>"sebe"</i> znotraj dvojine, znotraj odnosa je v terapiji najdragocenejši. Pomembno vlogo igra sposobnost terapevta, da se zna uglasiti na potrebe klienta.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b style="font-weight: bold;">Učenje odnosnih veščin </b>poteka skozi celo življenje. Učimo se o sebi in o drugih, osebnostno zorimo. Včasih se nekdo pri 50-ih letih uči tistega, kar nekdo drug pozna od otroštva. Za razvijanje čustvene inteligence, sposobnost postavitve mej v odnosu in razvijanje dobre samopodobe ni nikoli prepozno. Gre za spremembe, ki nam prinašajo zadovoljstvo v medsebojne odnose, ki nam pomagajo stkati pristne, tople, avtentične odnose, znotraj katerih smo varni, sprejeti in slišani.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b style="font-weight: bold;">Duševno zdravje gre z roko v roki z osebnostno zrelostjo. </b>Odraslost prinaša sposobnost zdrave kontrole nad našim življenjem, sposobnost čustvene samoregulacije in možnost izbire kako se odzovem na reakcije sogovornika. Prav tako se naša odraslost kaže skozi medčloveško povezanost, skozi intimno bližino dveh duš, kjer znamo razumeti svoje in tuje potrebe, kjer znamo biti sočutni in zaupanja vredni.</div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<i><span style="color: #cc0000;">Želim vam kakovostne odnose znotraj katerih, vse bolj, postajate najboljša verzija sebe.<br /><b>Srečno 2019!</b></span></i><br />
<br />
<br />
<br /></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-9597111379443361352018-09-27T13:47:00.000+02:002018-09-27T13:57:58.631+02:00Notranji kritik<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjHyI3dwNhqlv9RqzY9NNTgYS1rzWQk2rtw8J70pwda552hEWGipwTFyY85IXHxornHLRIpJcVQUHaF_eeR2EyFd5JXzp5mNCBC-cnheVMLSIcpBTYA2Nm7bKnIjJAH2aB1BGPbldgs81u9/s1600/vrana.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="427" data-original-width="433" height="196" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjHyI3dwNhqlv9RqzY9NNTgYS1rzWQk2rtw8J70pwda552hEWGipwTFyY85IXHxornHLRIpJcVQUHaF_eeR2EyFd5JXzp5mNCBC-cnheVMLSIcpBTYA2Nm7bKnIjJAH2aB1BGPbldgs81u9/s200/vrana.jpg" width="200" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Naš psihološki <i>notranji Starš</i> vsebuje vedenja, stališča in odnose, ki smo jih nekritično, </span><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">avtomatsko in nezavedno ponotranjili, v zgodnjem otroštvu in med odraščanjem, od staršev in/ali pomembnih drugih oseb (sorodniki, sorojenci, učitelji...). Te vsebine imenujemo <b>introjekti.</b> </span><br />
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br />Ponotranjimo tako pozitivna vedenja (zaščita otroka, zdrave meje, konstruktivna kritika) kot tudi negativna vedenja (razvrednotenje in ponižanje otroka). </span><br />
<i style="color: #cc0000; font-family: arial, helvetica, sans-serif;"><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><i><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br />Negativna, neželjena in neustrezna vedenja uskladiščimo v našem, tako imenovanem, <b>negativnem notranjem kritiku</b>, ki je del našega notranjega Starša in nam nemalokrat zelo </span>greni življenje s svojimi prepovedmi in kritikami. </i></span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Konflikt, ki je nekoč obstajal v našem primarnem ali drugem zgodnjem relacijskem odnosu "copy-paste" ponotranjimo. </span><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Nezavedno ga nosimo v sebi leta in leta, nekateri tudi doživljenjsko. Medtem se lahko naši starši že spremenijo (tudi sami čustveno odrastejo in se osebnostno razvijejo) a naš notranji kritik ostaja enak kot nekoč "takrat tam". V nas se zapišejo <i>primerjanja, žalitve, posmehovanja, kritike, prepovedi, zapovedi ...</i></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">V času otroštva in odraščanja smo sami naredili zaključke o sebi, na podlagi tega kako so se drugi vedeli do nas. Starš, ki pogojuje, izoblikuje pogojevalnega kritika, lahko nas kliče na zagovor in zahteva odgovornost, lahko nas konstantno primerja z drugimi in nismo nikoli dovolj dobri. Pa vendar <b>ne gre vedno le za "copy-paste" sporočila staršev, gre tudi za sporočila, kot smo jih mi sami razumeli skozi otroški razum.</b></span></div>
<ul><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">
<li>Starš: <span style="color: #cc0000;"><i>"Pazi, da ne padeš"</i></span></li>
<li><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Otrok ponotranji: <span style="color: #cc0000;"><i>"neroden sem, nisem zaupanja vreden, svet je nevaren" </i></span></span>.</li>
</span></ul>
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">
</span>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Sami sebi smo oz. kritik v nas postane naš največji sovražnik<i>.</i> Začne se samotrpinčenje, samokaznovanje, samoomejevanje, samokritika. Teror </span><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><u>notranjega kritika</u> </span><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">nad </span><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><u>notranjim Otrokom</u></span><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"> povzroča v nas <b>intrapsihični konflikt</b> - </span><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">tiste mučne notranje samogovore, ko sami sebe kritiziramo in se počutimo ob tem neustrezni, nevredni:</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<ul>
<li><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><i><span style="color: #cc0000;">"Kako neumna si ... kako nesposobna si" ...</span></i></span></li>
<li><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><span style="color: #cc0000;"><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><i>"Kako grda si ... </i></span><i>nihče te ne bo maral takšne ..."</i></span></span></li>
<li><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><i><span style="color: #cc0000;">"Same neumnosti govoriš ... vsi se ti bodo smejali"</span></i></span></li>
<li><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><i><span style="color: #cc0000;">"Sram naj te bo ... poglej druge kako so fajn"</span></i></span></li>
<li><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><i><span style="color: #cc0000;">"Nič nisi naredila iz svojega življenja"</span></i></span></li>
<li><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><i><span style="color: #cc0000;">"Nikoli ti ne bo uspelo dokončat študija"</span></i></span></li>
</ul>
</div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><b>Psihoterapija nam pomaga ozavestiti vsebine našega kritika in nas nauči kako mu odvzeti moč, ki jo je pridobil tekom našega življenja.</b> Nekoč je bila beseda starša za nas varna meja (<i>oče je tako rekel, on že ve... starš ima vedno prav...mame ne smem razočarat</i>), ki smo jo nezavedno postavili za "pravilo in dejstvo", ki se ga je potrebno držati za preživetje. Ko odrastemo se mnogokrat, v strahu pred kritiko, odzivamo kot majhni otroci: umik, strah, brezpogojno uboganje, prikimavanje tudi, ko se ne strinjamo.</span></div>
<br />
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><span style="color: #cc0000;"><b>Kako deluje kritik?</b></span></span><br />
<div>
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif; text-align: justify;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Njegov način je, da nas rad ocenjuje, ustrahuje, prebuja v nas občutke manjvrednosti in prelaga krivdo na nas. Prav tako ne ločuje med kritiziranjem nas kot osebe in kritiko našega dejanja. V njegovih besedah hitro prepoznamo posploševanje (vedno, nikoli, vsi), primerja nas z drugimi, označuje nas z neprimernimi vzdevki, situacije vidi črno-belo in dramatizira - iz muhe naredi slona.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #cc0000; font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br /></span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #cc0000; font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Kritik na zaslišanju!</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Kako prepoznati besede, ki nam jih ta nevidni, a vseeno zelo vplivni "gospod Kritik" govori? V terapiji lahko v vaji vlog <i>"notranjega kritika"</i> postavimo kar na zatožno klop, z namenom, da jasno in glasno spregovori kaj si misli o nas. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><u>Zastavimo mu vprašanja v smislu:</u></span></div>
<div>
<ul>
<li><i><i><span style="color: #cc0000; font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Kako vidi našo življenjsko pot?</span></i></i></li>
<i>
<li><i><span style="color: #cc0000; font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Kako vidi naše telo?</span></i></li>
<li><i><span style="color: #cc0000; font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Kaj meni o naših sposobnostih?</span></i></li>
<li><i><span style="color: #cc0000; font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Kako komentira naše uspehe ali neuspehe?</span></i></li>
<li><i><span style="color: #cc0000; font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Kakšni se mu zdijo naši medsebojni odnosih?</span></i></li>
</i></ul>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Vaja ni najlažja in ni prijetna, saj se pred nami zgostijo vse kritike naenkrat. Že sam občutek slišati vse slabo o sebi, lahko povzroča občutek nelagodja, manjvrednostu in/ali sramu. <b>Zato je tovrstne vsebine najbolj varno odpirati v varnem terapevtskem procesu, kjer bo poskrbljeno za vašo emocionalno varnost.</b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<b style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="color: #cc0000;"><br /></span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><span style="color: #cc0000;">Ne samo do nas - kritičen je tudi do drugih!</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Res je. Tipični kritikov stavek, ki je uperjen v druge je <i>"Glej kakšni so..."</i>. Kadar boste naleteli na osebo, ki bo kritizirala druge tako ali drugače (se vtikala v vedenja ali mišljenja drugih), se na nek način primerjala z njimi ali jih določala, da so (neumni, nezreli, nori, čudni), lahko veste, da ima ta oseba v sebi zelo močnega kritika. V trenutku, ko kritizira druge, ta oseba čuti veliko in globoko olajšanje, saj kritik takrat njo samo/ali njega pusti na miru. </span><br />
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Ko se naučimo razmejevati v komunikaciji kaj je moje in kaj ne, nas tuja kritika ne rani več, jo slišimo in sprejmemo samo kot mnenje druge osebe in s sočutjem razumemo, da je v njih glasen in neizprosen kritik, ki nas je takrat izbral za "žrtev" verbalnega napada.</span><br />
<b style="color: #cc0000; font-family: arial, helvetica, sans-serif;"><br /></b>
<b style="color: #cc0000; font-family: arial, helvetica, sans-serif;">Kako utišati kritika?</b><br />
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">V terapiji je to proces, kjer se, poleg </span><i style="font-family: arial, helvetica, sans-serif;">notranjega kritika</i><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">, ukvarjamo tudi z </span><i style="font-family: arial, helvetica, sans-serif;">notranjim Otrokom</i><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">, z globjim razumevanjem njegovih prepovedi, strahov in posledičnih kazni. Nemalokrat klient, kljub svoji odraslosti, ne upa govoriti o negativnem vedenju svojih staršev, saj čuti ob tem krivdo in strahove. Varen terapevtski odnos, zaupanje in želja po spremembi so tisti ključni dejavniki, ki klientu omogočajo pogledati kritiku v oči.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><b><i><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"><br /></span></i></b>
<b><i><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Koraki v terapiji:</span></i></b></span></div>
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">
</span>- <i><span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">Zavedanje, da kritik v nas obstaja,<br />- prepoznavanje njegovih besed,<br />- preverjanje relalnosti njegovih kritik iz Odraslega ego stanja,<br />- razvijanje sočutja do svojega notranjega Otroka, ki je kritiziran,<br />- razumevanje, da besede kritika ne vplivajo na mojo vrednost, <br /> razvijanje samozaupanja,<br />- izstopiti iz nemočne žrtve in aktivirati svojo jezo-upor, <br /> da se kritiku POSTAVI MEJA<br />- aktivirati svoje resurse za reči STOP in NE,<br />- sočasno razvijanje "negujočega notranjega Straša", <br /> ki da dovoljenje za nepopolnost in napake.</span></i><br />
<br />
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;"></span><br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">PS: <b>Zapomnite si:</b> <i><span style="color: #cc0000;">Notranji kritik ni pameten, je pa vztrajen!</span></i></span></div>
<span style="font-family: "arial" , "helvetica" , sans-serif;">
</span>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
</div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-10799651420064399832017-11-30T09:39:00.001+01:002017-11-30T09:39:54.147+01:00Razočaranja<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiEt-OV424KgWcVZceI8vqskZF-zsEe9oartBeD6HxIp6V2Wthv6_3YBfiTB7rNCR_TWsMV69o5gZMMLXBqoJCzIXhOCAWo8-A-D0dE98hgrSBv9X2B2mErmdzSuAfxRRVaFu2_bot4ykRc/s1600/razo%25C4%258Daranje.JPG" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="188" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiEt-OV424KgWcVZceI8vqskZF-zsEe9oartBeD6HxIp6V2Wthv6_3YBfiTB7rNCR_TWsMV69o5gZMMLXBqoJCzIXhOCAWo8-A-D0dE98hgrSBv9X2B2mErmdzSuAfxRRVaFu2_bot4ykRc/s200/razo%25C4%258Daranje.JPG" width="200" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Mislim, da kar vsi poznamo občutek razočaranja. <br />
Tisto nelagodje, ko začutimo, da kot oseba nismo ustrezno ovrednoteni a <i><b>smo pričakovali,</b> </i>da bomo ... ali pa, ko so naše potrebe spregledane, pa <b><i>smo pričakovali</i>,</b> da drugi vedo zanje ... ali pa trenutki, ko smo neslišani in odrinjeni kljub temu, da <b><i>smo pričakovali,</i> </b>da nas bodo slišali in upoštevali. <br />
Za piko na i znamo biti razočarani tudi nad samim seboj, nad svojimi dejanji in nad svojim življenjem nasploh.<br />
<br />
<b><b><br /></b></b>
<b><b>Kako sta povezana pričakovanje in razočaranje?</b></b></div>
<div style="text-align: justify;">
Pričakovanje in razočaranje sta povezana vzročno-posledično in premo sorazmerno. Pričakovanje je vzrok in razočaranje je posledica, ter večje kot je pričakovanje, večje je razočaranje.</div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<b>Realna pričakovanja </b></div>
<div style="text-align: justify;">
Včasih je težko najti mejo med realnimi in prevelikimi pričakovanji. V jeziku transakcijske analize bi rekla, da se naša prevelika in velikokrat nerealna pričakovanja porajajo iz Otroškega ego stanja. Lahko gre za idealizacijo, fantazije, nerealne želje ali sanjarjenja. Lahko, da v globinah naše duše še vedno tlijo naša otroška hrepenenja biti prepoznan, slišan, validiran in pohvaljen. Če so bila neuslišana v otroštvu je teh "tihih pričakovanj" toliko več in bolj so intenzivna. Da bi preverili realnost pričakovanja, moramo vključiti tudi Odraslo ego stanje, ki nam pomaga na situacijo pogledati z realne plati - tukaj in zdaj. Realna pričakovanja temeljijo na dejstvih, na izkušnjah ter na medsebojnih dogovorih.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Razočaranje nad drugimi </b></div>
<div style="text-align: justify;">
Pri tovrstnih razočaranjih gre za <i>interpersonalni konflikt</i> med nami in nekom drugim, ki ni izpolnil naših pričakovanj. Morda ni držal obljube, morda je bilo njegovo vedenje neprimerno določeni situaciji, morda je bilo zlorabljeno naše zaupanje. Morda so bila naša pričakovanja račun brez krčmarja in so tiho bivala znotraj nas, brez da bi sogovornik vedel zanje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: red;">Smo ubesedili kar smo pričakovali? </span>Dokler ne povem kaj pričakujem, ne morem realno pričakovat uresničenja. Zato razvijajmo komunikacijske veščine in pogumno podelimo s sogovornikom svoje potrebe, želje in pričakovanja. </div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Podobno je pri vzgoji psov. Dokler psa ne naučimo nekega znanja ali veščine, željenega vedenja od njega ne moremo ne pričakovati, ne zahtevati. Šele, ko pes razume določen ukaz in ga zna izpolniti, lahko od njega pričakujem, da bo po izrečenem ukazu sledilo željeno vedenje.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Kaj pa, ko so drugi razočarani nad nami?</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Zagotovo je vsak izmed nas že slišal stavek: "<i>Zdaj si me pa razočaral!</i>" Ponavadi nam ga povedo tisti, katerim nekaj odrečemo, katerim postavimo jasne meje in jim ne dovolimo manipulacije. Vseeno lahko v nas stavek <i>"razočaral si me"</i> prebudi občutek krivde, krivde za tuja čustva. Občutek ni prijeten, zato njemu v izogib, lahko nezavedno razvijamo driver <i>"please others",</i> da bi le ustregli in ne razočarali bližnjega. Ob tem pozabljamo nase, na svoje potrebe, na svoje meje in tudi vrednote.</div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: red;">Smo res krivi za tuja čustva? </span>Ne nismo! Vsak je sam odgovoren za svoja čustva.</div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: red;">Smo krivi za pričakovanja, ki jih ima nekdo v vezi nas? </span>Ne nismo! Ni naša odgovornost, če si je nekdo zamislil, brez naše vednosti ali strinjanja, da mu bomo izpolnili neko pričakovanje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b><br /></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Razočaranje nad samim seboj</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Tukaj gre za <i>intrapsihični konflikt</i>, torej konflikt znotraj nas samih. Naš <i>n</i><i>otranji Otrok</i> razočara <i>notranjega Starša</i> - pojavijo se občutki krivde, oseba lahko zato samega sebe kaznuje oz. se počuti ničvredna in slaba. Takšno razočaranje lahko vodi v samokaznovanje, samopoškodovanje in nenazadnje tudi samomor. </div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: red;">Si lahko dovolim napake? </span>Ja, seveda!<span style="color: red;"> </span>V terapiji zato razvijamo <i>negujočega notranjega Straša</i>, ki razume napake, kot del učnega procesa in nas spodbuja k razvijanju lastnih potencialov.<br />
<br />
<b>Razočaranje nad življenjem</b><br />
Že kot majhni začnemo nezavedno pisati svojo zgodbo življenja. V transakcijski analizi se imenuje <i>Life Script </i>ali<i> življenjski scenarij.</i> Izberemo lahko zmagovalni ali zgubarski skript. Zgubarski skript je tisti, ki prinaša veliko razočaranj, tudi življenjskih tragedij.<br />
<span style="color: red;">Kaj lahko spremenim, da izstopim iz skripta zgube? </span>Terapijo začnemo z zavedanjem svojih ponotranjenih družinksih vzorcev in nato gradimo novo, drugačno zgodbo "sebe". Razvijamo dovoljenje za napake, dovoljenje za biti uspešen in predvsem dovoljenje za slediti samemu sebi, svojim vizijam, sanjam, željam...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Kako doživljam razočaranje in kako ga pokažem navzven?</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Razočaranje lahko kažemo navzven skozi različna čustva in vedenja: jeza, žalost, sram ... umik, konflikt, maščevanje ... pasivno-agresivne strategije. Lahko odigramo <span style="text-align: justify;">vlogo žrtve (</span><i style="text-align: justify;">ubogi jaz) </i><span style="text-align: justify;">- izberemo ranjenost in nemoč. </span>Lahko pa odigramo jezo in moč, najpogosteje, ker nočemo pokazati sogovorniku svoje ranljivosti. Svoje pristne občutke skrijemo za masko moči.<br />
<span style="color: red;">Si lahko dovolim pokazat razočaranje in ranljivost, lahko pokažem svoj avtentičen jaz? </span>Ja, lahko sem avtentičen. Asertivna komunikacija nas uči govoriti o sebi, o svojem doživljanju. Uči nas podeliti svoje čustveno stanje s sogovornikom, brez da bi njega obtoževali za svoje občutke. <br />
<br /></div>
<b>Kako svoja pričakovanja ubesediti in podeliti z drugimi? </b><br />
<div style="text-align: justify;">
Naša prepričanja o sebi, drugih in svetu formirajo naš osebni pogled na življenje in ta pogled ni nujno enak ali podoben kot ga imajo drugi ljudje. Naše vrednote niso nujno enake vrednotam druge osebe. Tako pričakovanja v medsebojnih odnosih bazirajo na naši lastni interpretaciji. V medsebojni komunikaciji so glede pričakovanj zato pomembni jasni dogovori, preverjanje ali smo prav razumeli povedano in v primeru, da kljub realnim pričakovanjem pride do razočaranja tudi jasno izraziti svoje občutke.</div>
<span style="color: red;"></span><br />
<span style="color: red;">
</span>Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-65655221876651682402017-03-30T15:31:00.000+02:002017-03-30T18:45:08.855+02:00Naši priganjalci - drajverji<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgIanCf6pP8_ECN038XvFrYp4XHZzhmMEgoLzMAeoPCKMPkKyCoxjbb_p14aLfVO3r249MwHzAGAVL-NmeRUnubipqonPaa9vGkEfpvMiZc6OBeqKJlM0J_njfq4gQltYVvQK_AnO1wezv8/s1600/preganjalec+Tom+and+jerry.JPG" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="159" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgIanCf6pP8_ECN038XvFrYp4XHZzhmMEgoLzMAeoPCKMPkKyCoxjbb_p14aLfVO3r249MwHzAGAVL-NmeRUnubipqonPaa9vGkEfpvMiZc6OBeqKJlM0J_njfq4gQltYVvQK_AnO1wezv8/s200/preganjalec+Tom+and+jerry.JPG" width="200" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Poznate tisti občutek ko te, znotraj samega sebe, nekdo ali nekaj ves čas priganja? </b><br />
V glavi nam odmeva: <span style="color: orange; font-size: large;"><i>"Pohiti, trdno delaj, ustrezi drugim, bodi popoln in bodi močan!!"</i></span><br />
<br />
Tem nevidnim, a še kako živim, priganjalcem znotraj nas, v jeziku transakcijske analize pravimo <i>"drajverji" (<span style="font-size: x-small;">angl.</span> driver), </i>pravilen slovenski prevod pa je <i>"gonilniki".</i><br />
<br />
Ponotranjili smo jih v svojem otroštvu in so takrat bili naš najboljši način kako preživeti v danih okoliščinah "<i>takrat in tam</i>", ko smo bili otrok. <i>"Tukaj in zdaj"</i> pa nas postopoma izmozgavajo, uničujejo nam naš notranji mir in nam onemogočajo avtentično živeti sebe. <b>Postanemo sužnji svojih lastnih preživetvenih strategij. </b>Oklepamo se jih, ker drugače ne znamo živeti, ker nam služijo kot orodje za dosego lastne vrednosti. "<i>Samo če sem popoln sem vreden ljubezni; če dovolj hitim lahko vsem ustrežem; ne smem pokazati šibkosti, moram ostat trden ..."</i><br />
<br />
Protistrup drajverjem so <i>dovoljenja</i>, ki odprejo vrata onkraj driverjev, tja kjer se lahko ustavimo, kjer imamo dovoljenje za počitek, kjer lahko rečemo "ne" in ustrežemo sebi, tja kjer so napake del učenja in kjer je izražanje čustev znak človeškosti in ne šibkosti.<br />
<br />
<span style="text-align: start;">Ker pa nič ni samo slabo, so <i>drajverji</i> na svoj način tudi lahko naša osebnostna prednost, če jih le znamo uporabiti zavestno - torej ne delujejo več samodejno, ampak smo mi tisti, ki lahko poljubno aktiviramo njihovo "moč":</span></div>
<br />
<b><span style="color: orange;">Pohiti!</span></b><br />
<div style="text-align: justify;">
Osebe s tem drajverjem so hitreci, pogosto so nepotrpežljivi, mudi se jim, z mislimi so stalno bolj ali manj že v prihodnosti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Prednost:</b> sposobni so v kratkem času realizirati veliko zadev, sposobni so hitrega reagiranja.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Slabost: </b>težave z sproščanjem in počivanjem, saj je telo konstantno v poziciji <i>"stand by"</i>, pogosto pride do izgorelosti. Pri delu so lahko površni in se odločajo prenagljeno.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Za ravnovesje:</b> razviti dovoljenje, da si vzameš čas zase, biti polno prisoten <i>"tukaj in zdaj"</i>, ustaviti se. Narediti prioritete kaj je res pomembno, načrtovat tudi počitek, učiti se potrpežljivosti in mirovanja.</div>
<br />
<b><span style="color: orange;">Trdo delaj!</span></b><br />
Predstavniki, ki jih žene ta drajver so deloholiki, stalno so vpreženi v delo.<br />
<b>Prednost: </b>se radi lotijo dela, so marljivi in aktivni delavci.<br />
<b>Slabost: </b>izčrpavanje samega sebe zaradi preveč dela, fokus je bolj na trudu, kot pa na realizaciji cilja.<br />
<b>Za ravnovesje:</b> načrtovat počitek, realizirati nalogo in doseči cilj, delati bolj učinkovito in ne več kot je potrebno. Razviti dovoljenje za samo <i>"biti" </i>in ne nujno vedno le <i>"delovati".</i><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: orange;">Ustrezi drugim! </span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
Poznamo jih kot ustrežljive ljudi, ki nikoli ne rečejo <i>"ne",</i> razdajajo se za druge, to jim postane način in smiselnost življenja.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Prednosti:</b> dobri teamski sodelavci, dobri v poklicih kjer je potrebno sočutje, radi so prostovoljci.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Slabosti:</b> pozabijo nase, na čas zase, v sebi nosijo potlačene potrebe in neredko globok občutek lastne nepomembnosti. Težko prosijo druge za pomoč, zaradi prepričanja, da jih bodo obremenjevali.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Za ravnovesje:</b> prepoznavati in uresničiti svoje želje in potrebe, a vzeti v obzir tudi soljudi. Graditi zavedanje, da "<i>jaz sem pomemben",</i> da lahko drugemu rečem "<i>ne",</i> učenje postavljanja meja v odnosu, preden skočim na pomoč prvo preverim ali drugi potrebuje mojo pomoč.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b style="color: red;"><span style="color: orange;">Bodi popoln!</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
Misli perfekcionistov so pogosto preokupirane z scenariji, saj želijo v naprej predvideti vse možne odzive in se odzivati v skladu z svojimi (pre)visokimi standardi.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Prednosti:</b> natančni, odgovorni, organizirani, zanesljivi.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Slabosti: </b>kritičnost in nezadovoljstvo tako do sebe kot do drugih, nezmožnost končevanja projektov ("vedno še lahko kaj izboljšam").</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Za ravnovesje: </b>razviti dovoljenje za <i>"biti človeški"</i>, da si dovolj dober tak kot si, postavit realne standarde, sprejeti napake kot vir učenja, pohvaliti samega sebe, sprejeti poraze.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: orange;">Bodi močan!</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
To so tisti navidez trdni in <i>"nezlomljivi"</i> ljudje, ki zmorejo prenesti vse hudo na stoičen način, vedno znajo sami poskrbeti zase, ne prosijo za pomoč ali sočutje, ne kažejo emocij.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Prednosti:</b> sposobnost ohraniti trezno glavo, ko druge preplavijo emocije, dobri so v poklicih kjer je potrebna čustvena distanca (urgenca, policija, vojska...)</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Slabosti:</b> hladni navzven, lahko delujejo kot roboti, emocije je treba <i>"zdržat in zadržat"</i>, kar sčasoma lahko privede do resnejših čustvenih motenj.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Za ravnovesje:</b> razviti dovoljenje za čutenje in sprejemanje svojih emocij, sprejeti svojo človeško ranljivost, znat prosit za pomoč, prepoznavati stres in razviti dovoljenje za uživanje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<b>Ste se prepoznali v katerem izmed njih? </b><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Redko kdo izmed nas ne bi našel sebe v vsaj enem drajverju, pogosto se najdemo vsaj v dveh ali treh in nemalokrat spoznamo, da imamo v sebi vseh 5 priganjalcev - nekatere močnejše, druge manj izražene. Že samo zavedanje prinese olajšanje, saj prepoznamo <i>"kaj"</i> nas tako žene. Na terapijah klienti pogosto prepoznajo drajverje kot družinske vzorce, ki so jih nekritično prevzeli od svojih primarnih družin. Ali pa dobijo uvid, da je njihov drajver, na katerega so sila ponosni, hkrati tudi njihov največji krvnik.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
S pomočjo psihoterapije se naučimo naše drajverje <i>prepoznati</i>, jih ustrezno <i>obvladovati</i> in jim dati <i>nove okvire delovanja</i>, predvsem jim postaviti omejitve in najti način kako iz njih potegniti tisto dobro kar je v njih in nas na nek način tudi dela unikate. <i><span style="color: red;"><br /></span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-34730375417336122802017-02-24T22:19:00.001+01:002017-02-24T22:27:24.860+01:00Čuječnost (Mindfulness)<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjquYzXmjD7vPSX3dQfcPYkl2SdhSlshdg91dkOumsrR27WRmo4SQsKTU0ZenZAj3h8FxXuWoe4LkOsYtdAi0cakM8qR2LShItLY7UN2r4s9L9U-_ybj-IXlFHNDnxqgRYKcfzpqOVobHdR/s1600/zabec.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="183" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjquYzXmjD7vPSX3dQfcPYkl2SdhSlshdg91dkOumsrR27WRmo4SQsKTU0ZenZAj3h8FxXuWoe4LkOsYtdAi0cakM8qR2LShItLY7UN2r4s9L9U-_ybj-IXlFHNDnxqgRYKcfzpqOVobHdR/s200/zabec.jpg" width="200" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Kaj je čuječnost? </b><br />
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i>Čuječnost je<span style="color: red;"> </span>polno zavedanje sedanjega trenutka v katerem svoje doživljanje tudi nepresojajoče sprejemam. </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nepresojajoče lahko opazujem samega sebe, svoje misli, čustva in telesne senzacije. Prav tako lahko nepresojajoče zaznavam svojo okolico, oblike, barve, vonje, temperaturo, svetlobo. </div>
<b><br /><br />Kaj potrebujem za vadbo čuječnosti?<br /></b><br />
<div style="text-align: justify;">
Za vadbo potrebujem le samega sebe. Ne potrebujem ne posebne ležane podloge, ne blazine, ne tihega prostora in ne posebne ure v dnevu. Vadba polne prisotnosti v danem trenutku se lahko odvija kadar koli in kjerkoli in sčasoma postane naš način življenja. Naš um se priuči življenja "<i>tukaj in zdaj</i>". Čuječno lahko hodim po stopnicah, se sprehajam ob morju, jem kosilo, se tuširam ali pa sedim na obronku gozda sam s seboj v tišini in se zavedam procesov znotraj sebe.<br />
<br />
Čuječnost lahko vadimo načrtno, vsak dan ob isti uri in odmerjen čas. Ali pa se odločimo da bomo določene dejavnosti (prehrana, umivanje, sprehod), za vadbo, počeli zares čuječno. Več kot vadimo, bolj bo naš um streniran in vodljiv, ko bomo to želeli od njega.<br />
<blockquote class="tr_bq">
<div style="text-align: left;">
<u>Kratka vaja čuječnosti za polno zavedanje samega sebe. Pomembno je, da ostanemo v vlogi nepresojajočega opazovalca:</u></div>
- 1 min >> pozornost na dihanje (spremljamo vdih + izdih) <br />
- 1 min >> pozornost na telo (sken od glave do stopal) <br />
- 1 min >> pozornost na svoje misli <br />
- 1 min >> pozornost na svoja čustva<br />
- 1 min >> pozornost na dihanje (spremljamo vdih + izdih)</blockquote>
<b>Kaj čuječnost prinese?</b></div>
<b><br /></b>
<span style="color: red;">Samozavedanje</span><br />
<div style="text-align: justify;">
Čuječnost nas uči boljšega stika s samim seboj, krepi zavedanje samega sebe, tako telesno kot duševno. Prinese dober stik s svojimi mislimi in občutki v danem trenutku. Samozavedanje pa je odlična odskočna deska za avtentično odzivanje na življenjske situacije.<br />
Občutek sebe, zavedanje svojega telesa ter dihanja nam hkrati služi kot sidro, ki nas kljub stresnim situacijam, vedno lahko vrne v <i>"tukaj in zdaj".</i></div>
<br />
<span style="color: red;">Čustvena pismenost</span><br />
<div style="text-align: justify;">
Čuječnost nam omogoča razvijati kapaciteto za znati biti s svojimi občutki. Tudi tistimi nelagodnimi, morda težkimi, pred katerimi bi najraje pobegnili. Naučimo se opazovati čustva v telesu, opazujemo kakšne telesne senzacije se ob njih porajajo in opazujemo kako se energija čustva z našim opazovanjem spreminja, razblinja ali odhaja. </div>
<br />
<span style="color: red;">Notranji mir</span><br />
<div style="text-align: justify;">
Življenje<i> "tukaj in zdaj"</i> prinaša več notranjega ravnovesja in s tem notrani mir. Čuječnost omogoča večjo sproščenost, spremembo opazimo tudi na boljšem počutju, boljših medsebojnih odnosih in v večji delovni učinkovitosti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: red;">Zavedanje sedanjega trenutka</span></div>
<div style="text-align: justify;">
Ko živimo čuječno ni prostora za anksiozno samozastraševanje in pričakovanje slabega v prihodnosti. Opustimo tudi neplodno premlevanje minulih dogodkov na katere nimamo več vpliva. Avtomatizirano življenje po ustaljenih, pogosto nefunkcionalinih (že davno preživetih) vzorcih zamenja radovedno odkrivanje novih obzorij življenja.</div>
<br />
<b>Uporaba čuječnosti v psihoterapiji<br /></b><br />
<div style="text-align: justify;">
Sama tehnike čuječnosti najpogosteje uporabljam predvsem pri na <i><span style="color: red;">emocije usmerjenih intervencah</span></i>. Kliente večkrat povabim, da zaprejo oči in pridejo v stik z dogajanjem v telesu "<i>tukaj in zdaj"</i>. Postopoma se tako naučijo priti v stik s svojimi čustvi, začnejo se zavedati telesnih senzacij, ki se ob čustvu porajajo. Naučijo se ostati s svojimi občutki, jih opazovati in biti z njimi. S pomočjo dihanja se naučijo čustva in občutke "predihat" in opazovat njihovo razblinjenje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Učenje veščine čuječnosti je učinkovito tudi <i><span style="color: red;">pri obsesivnih mislih ali vsiljivkah</span></i>. Nepresojajoče opazovanje misli (misel še ni dejstvo, je zgolj misel), opazovanje kako misel pride in odide osebo razbremeni ukvarjanja z trdovratnimi mislimi.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Čuječno opazovanje okolice je učinkovita tehnika, ko se klienti soočajo z <i><span style="color: red;">napadi tesnobe ali panike. </span></i>Posebno pri paniki že en sam neželen, ali nepričakovan telesni simptom lahko ustvari serijo neprijetnih telesnih senzacij. Takrat lahko čuječnost uporabimo za preusmeritev pozornosti iz lastnega telesa na zunanje dogajanje (narava, zvok, temperatura zraka ipd).<br />
<br />
Negativne avtomatske misli so redne spremljevalke <i><span style="color: red;">depresije</span></i>. Čuječnost pripomore k zavedanju teh misli in zavedanju sedanjega trenutka, ki nikoli ni "tako črn", kot ga slikajo depresivne misli.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In nenazadnje, čuječnost uporabljam tudi sama na sebi, med svojim delom psihoterapije. Pomaga mi pri zavedanju lastnih telesnih, miselnih in čustvenih procesov v terapevtskem odnosu. Pomaga mi do hitrejše telesne sproščenosti in čustvene razbremenitve, tako pred delovno uro, kot po njej.</div>
___________________________________________________________________<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhv_ycgyk4RSq72EVUgGCfH_TMLNFQSL_uMyoBvWkUUwRDuJWNEgocLDts9dY_zzn-auukmTJcNnBh9P7LQo1iJhTv9NwPHELqu_5a-EIiN6c1K3TQCUvKUZPU4-jxH16rdszUIQmcb-Wvp/s1600/Jon+kabat+zin.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhv_ycgyk4RSq72EVUgGCfH_TMLNFQSL_uMyoBvWkUUwRDuJWNEgocLDts9dY_zzn-auukmTJcNnBh9P7LQo1iJhTv9NwPHELqu_5a-EIiN6c1K3TQCUvKUZPU4-jxH16rdszUIQmcb-Wvp/s200/Jon+kabat+zin.jpg" width="137" /></a></div>
<b>KAMORKOLI GREŠ, SI ŽE TAM</b>, Jon Kabat Zinn<br />
<i>Z meditacijo iz spanca avtomatizma v vsakdanjem življenju</i><br />
<br />
<i>"Ali lahko vsakdo meditira? <br />Mišljenje, da niste sposobni meditirati, je podobno mišljenju, da niste sposobni dihati, se osredotočati ali sproščati."</i><br />
<br />
Knjiga je polna kratkih zgodb, ki nas, vsaka na svoj način, vabijo v vadbo čuječnosti. Odpira nam uvid v to kako živimo po avtomatizmih in nas vabi v živeti življenje z polnim zavedanjem - z polno prisotnostjo tukaj in zdaj.<br />
______________________________________________________Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-18639837502516149312016-12-27T20:45:00.002+01:002016-12-27T21:00:52.057+01:00Živeti ali (pre)živeti življenje?<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjVI6Z0ThsqikJQPvrYeLNZMC58jX5bzGMu14miovu5V6BtlSuGo5JtK4-vm6EvTmKuyURQxGgH-a_7fP92lAzuNpfJGH9YeMkQzjCKRLNzveL0fkvnWyyeUzLi-wRwNx82nHnoYaNj-i3O/s1600/marko.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="175" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjVI6Z0ThsqikJQPvrYeLNZMC58jX5bzGMu14miovu5V6BtlSuGo5JtK4-vm6EvTmKuyURQxGgH-a_7fP92lAzuNpfJGH9YeMkQzjCKRLNzveL0fkvnWyyeUzLi-wRwNx82nHnoYaNj-i3O/s200/marko.jpg" width="200" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Kot majhni otroci sanjarimo o tem kaj bomo postali, ko bomo veliki. V domišljiji ustvarimo zgodbe in vizije, raziskujemo svoje želje, imamo ideje o poklicni poti in načinu življenja. <i><span style="color: red;">Svobodni smo in vsi naši potenciali so nam na razpolago.</span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
Odraščanje neizbežno prinese tudi <b>pravila, zapovedi in prepovedi. </b>Prinese tudi <b>navodila,</b> kakšno je želeno vedenje. Kot majhni otroci žal še nismo vešči ločiti zrnje od plevela, nekritično vse ponotranjimo in življenje nam počasi a vztrajno "pristriže peruti". </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Se sploh še kdaj vprašamo ali vsa pravila držijo?</b><br />
So vse omejitve smiselne?<br />
Je moja predstava <i>o sebi, o drugih in o življenju </i>realna?<br />
So imeli moji straši vedno prav oz. ali njihova pravila držijo tudi v sodobnem času in prostoru?<br />
Kako živeti, da bomo izpolnjeni?<br />
Kaj je smisel življenja?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: orange;">PREŽIVETI življenje</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Večkrat slišim, da ljudje pravijo "<i>se kar vdam v usodo</i>", da življenje "<i>takšno pač je</i>" ali "<i>pri teh letih ni več kaj spremeniti</i>". Na ta način ohranjajo miselnost, da je življenje težko, da morajo trpeti, vsak dan znova gre zgolj za preživetje. Ne sprašujejo se o svojih potencialih, o tem kaj je onkraj postavljenih okvirov. Življenje teče po v naprej začrtanih smernicah in prepričanjih, pogosto prehajajočih se iz roda v rod in v kontekstu družbenega okolja. </div>
<blockquote class="tr_bq">
<div style="text-align: justify;">
V naši osebnosti se tako nezavedno udomačijo <i>zapovedi</i> in <i>prepovedi.</i> Ponotranjili smo jih v zgodnjem otroštvu, jih prevzeli direktno ali posredno od staršev ali pomembnih drugih. V nas se je izoblikovalo prepričanje, kdo sem in kaj je moja vloga/naloga v življenju.</div>
<div style="text-align: justify;">
Tipične zapovedi: <i>Ustrezi drugim, trdo delaj, pohiti, bodi popoln, bodi močan.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
Tipične prepovedi: <i>Ne bodi pomemben! Ne izstopaj! Ne čuti! Ne bodi ti! Ne misli s svojo glavo! Ne pripadaj! Ne bodi blizu! Ne bodi uspešen! Ne obstajaj! Ne bodi zdrav! Ne odrasti! Ne bodi otrok!</i></div>
<div style="text-align: justify;">
Sčasoma <b>začnemo odpisovati svoje sposobnosti,</b> nezavedno ignoriramo informacije, ki so pomembne za reševanje naših problemov. Odpisujemo dražljaje, probleme ali možnost izbire. Zavzamemo <b>pasivno vedenje</b> (ne naredimo nič ali pa smo pretirano prilagojeni).</div>
</blockquote>
<div>
<div style="text-align: justify;">
Ljudje si tako ustvarimo nevidno <i>cono udobja</i>, znotraj omejitev je življenje predvidljivo in zato "<i>varno</i>". To je življenje s pristriženimi perutmi. Cena je to, da v coni udobja nikoli ne moreš ne spoznati, ne izživeti, vseh neslutenih dimenzij "<i>sebe</i>". </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: orange;">ŽIVETI življenje</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: orange;"><br /></span></b>
</div>
<div style="text-align: justify;">
Onkraj omejitev je priložnost. Tam je življenjska pot polna doživetij, čutenj, spoznavanj in izkušenj, kako je <i>biti in rasti </i>... vsak nov dan nam ponuja novo priložnost živeti polno, izpolnjeno in radostno. To je prostor kjer so dovoljene želje in njihova uresničitev je naša odločitev.</div>
<div style="text-align: justify;">
Če nečesa ne znam - se tega lahko naučim. Lahko poskušam, vadim, kiksnem, se poberem in poskusim znova. <b>Vsak dan lahko razvijam svoje potenciale, spoznavam svojo raznolikost, odkrivam "<i>sebe</i>" v različnih okoljih, nalogah, priložnostih in odnosih.</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Poslušati je potrebno svoje srce in slišati sebe .... verjeti v sebe, da zmoremo biti kos vsaki situaciji ... razvijati se, učiti se, nadgraditi se ... uresničevat svoje žeje, imeti cilje. Razvijati ljubezen do življenja, kar daje smisel vsakemu dnevu posebej in celi prehojeni življenjski poti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ko mi sami <i>živimo življenje</i> s tem navdihujemo tudi druge. S svojim vzorom jim vlivamo pogum, da se podajo na pot <i>samospoznavanja</i>, jim ob tem stojimo ob strani in smo jim v spodbudo. Lep primer je kako v vlogi staršev <b>otrokom pomagamo razvijati njihov lastni potencial </b>in ne pričakujemo od njih, da bodo živeli "<i>v naprej začrtanem okviru</i>" ali celo izživeli naše neuresničene sanje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: orange;">Čas za spremembo</span></b><br />
<b><span style="color: orange;"><br /></span></b>Nikoli ni prepozno in vedno je vredno. Ena od poti, ki omogoča "<i>stopit iz cone udobja"</i> je <b>psihoterapija.</b> Skozi varen terapevtski odnos, prebujamo tiste svoje potenciale, ki niso bili dovoljeni/aktivirani v otroštvu, zaradi pristriženih peruti. Prerastemo za nas nefunkcionalne zapovedi, prepovedi in odpisovanja. Opustimo nesmiselne omejitve in razvijamo nove, bolj učinkovite odločitve o tem kaj življenje je in kakšen je naš smisel bivanja. Cilj je avtonomija, priložnost <b>"<i>da ti zopet zrastejo tvoja krila</i>" in začneš svobodno živeti "<i>sebe</i>".</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: red;"><span style="font-family: "verdana" , sans-serif;">Aktivirajte svoj pogum za življenje, za "<i>letenje</i>", ki presega cono udobja :-)</span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: red;"><span style="font-family: "verdana" , sans-serif;">Srečno v 2017! </span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: red;"><span style="font-family: "verdana" , sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
---------------------------------------------------------------------------------------------</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiXs5XBGUfSbEOX7B_HxXbLVL1ZXSVvjbhoRXljRxEd5kMqG3rtsE2U09UOs6NNe4O96-vyUPXfmY_8AAyFbPwz2mp0YIFxjkfXJ5qV06Sq_orJNN16hqYHWaoosPwotZuMdfXMvTRxiLv0/s1600/jonatan+livng.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em; text-align: justify;"><img border="0" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiXs5XBGUfSbEOX7B_HxXbLVL1ZXSVvjbhoRXljRxEd5kMqG3rtsE2U09UOs6NNe4O96-vyUPXfmY_8AAyFbPwz2mp0YIFxjkfXJ5qV06Sq_orJNN16hqYHWaoosPwotZuMdfXMvTRxiLv0/s200/jonatan+livng.jpg" width="129" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>JONATAN LIVINGSTON GALEB,</b> Richard Bach</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kratka in navidez preprosta pripoved o galebu Jonatanu nosi v sebi globoko sporočilo: <i>"Jonatan je močan simbol, ki predstavlja vrata v življenje in pot k odraslosti v najglobljem pomenu te besede - k zrelosti."</i></div>
<span style="text-align: justify;"><i><br /></i></span>
<span style="text-align: justify;"><i>"Jonatan svojemu bralcu</i> <i style="text-align: justify;">pomaga pri pomembni življenjski odločitvi: živeti lagodno, mlačno življenje ali se podati na strmo in malce bolj naporno pot, ki vodi k popolnosti in svobodi."</i></span><br />
<br /><br />
<div style="text-align: justify;">
---------------------------------------------------------------------------------------------</div>
</div>
</div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-22996153937266221212016-11-19T16:09:00.001+01:002018-11-16T18:13:37.085+01:00Tesnoba - anksioznost<div class="separator tr_bq" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgN6m_63lEtS6iaH5VG5Kmkz-zwuNeBPO2U5-Eht_ZDqPq2G85gTq2W9kun9Ln_thN0PdNknoLaH0b3sHBapiVTBslFUiwV3zKBryiBCR6jWRzM1sle3FuY0Fk23qIqsP_sOYggROIbO9lv/s1600/ScaredCat.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgN6m_63lEtS6iaH5VG5Kmkz-zwuNeBPO2U5-Eht_ZDqPq2G85gTq2W9kun9Ln_thN0PdNknoLaH0b3sHBapiVTBslFUiwV3zKBryiBCR6jWRzM1sle3FuY0Fk23qIqsP_sOYggROIbO9lv/s1600/ScaredCat.jpg" /></a></div>
<span style="color: orange;">MISLI:<i> beganje misli, katastrofiziranje</i></span><br />
<span style="color: orange;">ČUSTVA:<i> preplavljenost s strahom</i></span><br />
<span style="color: orange;">TELO:<i> nemir, različni neprijetni simptomi</i></span><br />
<span style="color: orange;">VEDENJE:<i> "boj ali beg" ali pa "zmrznemo"</i></span><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Klient: <i>"Z menoj je nekaj hudo narobe! Srce in dihanje sta ponorela, mrzel pot, tresoče roke, mehke noge, iščem izhod iz situacij, ne upam si v trgovino, strah me je."</i><br />
<i><br /></i></div>
<div style="text-align: justify;">
Moj odgovor: <i>"To je tesnoba, ki jo strokovno imenujeno anksioznost. Vem, poznam, je hudo neprijetna. Je pa ta motnja povabilo v revizijo življenja, v to kako živim, kdo sem in kaj želim."</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Kaj je anksioznost?</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Je duševna motnja, kjer se posameznik sooča s pretiranim strahom, s hudo tesnobo in nemirom. Takrat verjame, da je situacija v kateri se nahaja zanj ogrožujoča. Boji se tudi telesnih simptomov, ki jih taka situacija prinese. Posledično se zato spremeni tudi vedenje, največkrat v izogibanje "potencialno ogrožujočim" situacijam. Ena hujših oblik je, da se oseba zapre v svoj "varen" dom, med štiri stene in se umakne iz družabnega življenja. Na eni strani STRAH pred življenjem, na drugi pa SRAM sebe in boleča izolacija z stigmo duševne motnje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V naših možganih se nahaja <i><u>amigdala,</u></i> ki je kot nekakšen alarm za nevarnost. Stikalo se vklopi, ko zazna nevarnost. Amigdala pa ne razloči vedno med realno nevarnostjo in namišljeno nevarnostjo, ki jo ustvarijo naše misli ali travmatski spomini. Tako lahko v navidezno povsem mirni situaciji, znotraj nas poteka stanje "alarma", ki nas žene v boj ali beg. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Diagnoze?</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Povsem človeško je, da se občasno vsi srečujemo z občutki tesnobe, nemira in strahu. Kadar pa simptomi prerastejo ta okvir, govorimo o motnjah. Anksiozne motnje so večja skupina motenj v katero spadajo: generalizirana anksiozna motnja (GAM), panična motnja, agorafobija, separacijska anksioznost, selektivni mutizem, socialna fobija in še druge specifične fobije. Post-travmatska stresna motnja (PTSM) in obesesivno-kompulzivna motnja (OKM) sta sicer opredeljeni kot samostojni motnji, a imata anksioznost prav tako za enega od svojih simptomov. Diagnostični kriteriji so zelo podrobno opisani v psihiatričnem priročniku DSM 5 <span style="font-size: x-small;">(The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, American Psychiatric Association's (APA))</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Zakaj se to dogaja prav meni?</b> </div>
<div style="text-align: justify;">
Vsak želi vedeti "<i>Zakaj jaz?</i>" Ponavadi težko pokažemo le na en sam vzrok, največkrat gre za skupek različnih dejavnikov, ki pripeljejo do anksioznih motenj:<br />
- genetska predispozicija<br />
- neustrezne relacijske izkušnje v otroštvu in med odraščanjem<br />
- družbeno okolje<br />
- travmatske izkušnje<br />
- nekatera bolezenska stanja<br />
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Živeti z anksioznostjo? </b></div>
<div style="text-align: justify;">
Življenje oseb, ki se srečujejo z anksioznimi motnjami je vse prej kot sproščeno. Osebe se soočajo z različnimi strahovi, uničujočimi mislimi, ki posameznika omejujejo na različnih področjih življenja. Kakovost življenja je pri večini anksioznih motenj zmanjšana (zapiranje v svoj dom, umik iz družabnih dogodkov, stagniranje v službi, strah pred izleti in potovanji, pred javnim nastopanjem, težje vzpostavljanje partnerstva in kakovostnih medsebojnih odnosov... ) </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Kaj nam anksioznost prinese dobrega? </b></div>
<div style="text-align: justify;">
Anksioznost je zelo neprijeten način, s katerim nas telo in psiha opozarjata, da je prišel čas za spremembo. Na nek način nas "prisili", da se zazremo vase, v način kako živimo, kako doživljamo sebe in druge, kakšne medsebojne odnose imamo. Anksioznost je "opozorilo", da je duševno ravnovesje znotraj nas samih porušeno. Je povabilo k samospoznavanju in posledično v nadgradnjo sebe kot osebnosti. Tovrsten proces lahko prehodimo sami, na svoj način, ali pa s pomočjo psihoterapevta.</div>
<div style="text-align: justify;">
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<b></b><br />
<div style="text-align: justify;">
<b><b>Oblike pomoči</b></b></div>
<b>
</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><b>Pomagaj si sam </b></span>- <i>samopomoč</i></div>
<div style="text-align: justify;">
Knjige za samopomoč vam lahko ponudijo osnovne smernice in vaje kako se spopadati z anksioznostjo (npr. <i>Premagovanje anksioznosti za telebane</i>). Razviti je potrebno zavedanje - kaj se mi dogaja, zakaj se mi to dogaja, kako ven iz tega. Gre za razvijanje veščine samoopazovanja in samorefleksije. Pomembno je tudi razviti sposobnost za realno oceno nevarnosti, ki bo protiutež našemu katastofiziranju. Poskrbeti moramo za redno sprostitev telesa in duha ter umiritev uma (progresivno mišično sproščanje, gibanje v naravi, šport, čas samo zase, meditacija, dihalne vaje, čuječnost ...). Priporočljive so kakšne delavnice da se naučite pravilnih tehnik izvajanja.</div>
</div>
<div style="text-align: justify;">
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b style="font-weight: bold;"><span style="color: orange;">Psihoterapija</span></b><b> -</b> <i>strokovna pomoč.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
Včasih težavam sami nismo kos oz. smo sami že preizkusili samopomoč in ni bilo dovolj učinkovito. Psihoterapija ponudi terapijo skozi pogovor in skozi terapevtski odnos. Predvsem čustvene rane, ki so nastale v naših zgodnjih odnosih potrebujejo za okrevanje nov zdravilen odnos. Vsega sami ne moremo postoriti. Klient potrebuje <i>novo relacijsko izkušnjo</i>, v kateri bo lahko razvil tiste svoje potenciale, ki jih v primarnih odnosih ni mogel ali smel (kako doživljam ali vrednotim sebe in druge, kako čustvujem, smem reči "ne" ipd...). Pomaga razviti nove, boljše odločitve o tem kdo sem, kaj želim in kam grem. Prav tako je psihoterapija, s svojimi tehnikami, učinkovita pri predelavi travmatskih dogodkov, ki zamrznejo znotraj naših možganskih struktur in prinašajo s tem povezane čustvene stiske. </div>
<div style="text-align: justify;">
Dve glavni področji dela sta pri obravnavanju anksioznih motenj:</div>
<div style="text-align: justify;">
1. Spoprijemanje s simptomi <u>tukaj in zdaj</u>, da lahko živim in preživim svoj vsakdan. </div>
<div style="text-align: justify;">
2. Iskanje <u>vzrokov</u> in sprožilcev anksioznosti. Spoznavanje sebe in svojih zgodnjih odločitev iz otroštva, svojih strahov in obramb ter učenje čustvene pismenosti. Nadgradnja sebe, opuščanje nefunkcionalnega in učenje novega, bolj funkcionalnega mišljenja o sebi, drugih in življenju.</div>
</div>
<div style="color: orange; font-weight: bold; text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><b><br /></b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange; font-weight: bold;"><b>Psihiatrija </b></span><b style="color: orange;">-</b> <i>strokovna pomoč</i></div>
<div style="text-align: justify;">
V akutni fazi anksioznosti, ko oseba ne funkcionira več v vsakdanjem življenju, ne more več poskrbeti zase, ima samomorilne misli iz obupa ... je pomoč zdravil včasih nujna. Zdravila pozitivno vplivajo na porušeno kemično ravnovesje neurotransmiterjev v možganih, a žal tudi prinesejo neželene stranske učinke. Uporablja se antidepresive, anksiolitike ipd. psihofarmakološka zdravila. Zdravila predpiše zdravnik psihiater, ki naj bi redno spremljal tudi potek zdravljenja. V pomoč naj bi bila odmerjen čas, da posameznika iz popolne stiske (-10) postavijo na neko pozitivno nulo (+0), kjer oseba funkcionira in nato lahko dela na sebi naprej. Pri nekaterih diagnozah je uporaba zdravil tudi dolgotrajna ali doživljenjska.</div>
<div style="text-align: justify;">
<b><br /></b>
<b>Cilj je zaupati življenju in sebi!</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Del naše odraslosti je tudi to, da razvijemo samozaupanje, da prerastemo "<i>strah pred življenjem</i>", da razvijemo notranji občutek varnost, da bomo vsemu kos. Da če bo situacija težka, bomo razvili veščine premagovanja oz. soočanja, v kolikor sami ne bomo zmogli bomo poiskali pomoč. Upati si živeti polno življenje in čustva sprejeti kot del človeške duševnosti, ki ponudi barvito mavrico doživljanja.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Kaj pa strah?</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Sprejeti pri samem sebi tesnobo in strah, kot normalni del čustvovanja, naučiti se bit z nelagodnim občutkom brez umika. Sočasno razviti veščino kako biti do sebe sočuten in spodbujajoč v neprijetnih situacijah. Pogumen namreč ni tisti, ki ga ni strah, temveč tisti, ki strah premaguje :-)<br />
<br />
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhoRaXpZg-jbye89voIK648def_nBEHlh9TXOB9z-_3KXRHvGKee6tUxlcwstnYVgJnOLX1J__Rf99GSd55QobkgFe6gWPatKEVVD1s_1Bp_o2RpF3grZUSeUKcFcXcdq_eJ__XRUH-fvHl/s1600/anxa.JPG" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhoRaXpZg-jbye89voIK648def_nBEHlh9TXOB9z-_3KXRHvGKee6tUxlcwstnYVgJnOLX1J__Rf99GSd55QobkgFe6gWPatKEVVD1s_1Bp_o2RpF3grZUSeUKcFcXcdq_eJ__XRUH-fvHl/s1600/anxa.JPG" /></a></div>
<b>PREMAGOVANJE ANKSIOZNOSTI ZA TELEBANE,</b><br />
dr. Charles H. Elliot in dr. Laura L. Smith.<br />
<i>Premagajte anksioznost in zajadrajte v mirnejše, prijetnejše življenje.</i><br />
<br />
Zelo uporaben (preprosto in duhovito pisan) priročnik za samopomoč. Razloži kako nadzirati strah, skrbi in paniko. Pomaga prepoznati kaj so vaši sprožitelji anksioznosti in ponudi napotke kako se soočati z zastrašujočimi situacijami.<br />
<br />
<br />
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
------------------------------------------------------------------------------------------------------------</div>
</div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-85767503318137751112016-10-30T19:29:00.001+01:002016-10-30T19:29:36.689+01:00Introvertna osebnost<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEil46M3GqQsjZV5yHu3meej9e4_WPQpmCU0BUR3qy73_P94xZaAHkOQ4MIwB4dnLBvf82xzD1rEVvukJRhlXw2w7FDUFhbRKwGKoWLi_nMJr6g9D4aX1XLDVpYvWphmHeis2xFKhYeLRWVv/s1600/turtle+introvert.JPG" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEil46M3GqQsjZV5yHu3meej9e4_WPQpmCU0BUR3qy73_P94xZaAHkOQ4MIwB4dnLBvf82xzD1rEVvukJRhlXw2w7FDUFhbRKwGKoWLi_nMJr6g9D4aX1XLDVpYvWphmHeis2xFKhYeLRWVv/s200/turtle+introvert.JPG" width="180" /></a></div>
<i><span style="color: orange;">"Redko mi je dolgčas, ko sem sama s seboj. Pogosto pa se dolgočasim v večji skupini ljudi ali v množici."<br /><br />"Ko sem sama se moje baterije napolnijo, najdem stik s seboj. Ob ljudeh se mi baterije počasi praznijo, odnosi me utrudijo, izčrpajo."<br /><br />"Raje imam globoke pogovore na štiri oči, kot velike zabave z površinskim klepetom."<br /></span></i><div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ste se našli v teh zapisih? Potem ste po vsej verjetnosti <b>introvertna osebnost</b> :-)</div>
<div style="text-align: justify;">
SSKJ pravi da introvertiran pomen<span style="font-family: "times" , "times new roman" , serif;">i</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"> "<i style="background-color: seashell;">usmerjen v svoj notranji svet".</i></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Introvertni ljudje uživajo v samoti, radi imajo mirno vzdušje in manjši krog ljudi za druženje. V medsebojnih odnosih razvijejo polne in tople odnose, globina odnosa ima za njih velik pomen. Svoje službene ali študijske obveznosti najraje počnejo v samoti ali v res majhnem krogu podobnih ljudi. Potrebujejo mir in čas za razmišljanje, njihov doživljajski svet je zelo bogat. Prav tako niso nagnjeni k tveganim vedenjem in impulzivnim odločitvam.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><div style="text-align: justify;">
Asociacije vezane na introvertne osebe so:<i> premišljajoč, intelektualen, skromen, občutljiv, tih in zaprt vase, resen, samozadosten, umirjen, samotarski, zadržan, rahločuten, zanesljiv, dober poslušalec, nedominanten ...</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><br /></i></div>
</span>
<b><span style="color: orange;">Psihoterapija</span></b><br />
<div style="text-align: justify;">
Psihoterapija nam pomaga spoznati in sprejeti samega sebe in znati živeti v svojem ritmu, znati poiskat sebi ustrezno družbo in delo. Pomaga razviti notranje dovoljenje za biti "tak kot sem" <i>(I am OK</i>), ne glede na standarde, ki jih želi zahodni svet. Današnja družba namreč išče extrovertne ljudi. Želi od ljudi karizmo, tekmovalnost, višje, hitreje, glasneje, močneje ... Vse kar ne ustreza temu kriteriju vse bolj velja za neustrezno in neželjeno. V resnici pa smo si ljudje različni, ni vsak za vse. In prav je tako, saj nas različnost bogati, različnost nas dopolnjuje, potrebujemo tako igralce kot opazovalce, potrebujemo prodorne vodje in zanesljive sledilce ...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Na psihoterapijo pridejo ljudje, ki jim družba sporoča, da so neustrezni, da bi morali biti bolj družabni in glasni, da bi morali več hodit na zabave. Tudi službe vse bolj zahtevajo od uslužbencev teamsko delo, tekmovalnost, after partye.</div>
<div style="text-align: justify;">
In v kolikor ti to ne ustreza in se umakneš domov ali v samoto si neustrezen? Pojavijo se vprašanja:</div>
<i> </i><br /><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><i> Sem čuden, ker ne maram pogostega druženja?<br /> Sem čuden, ker me druženje utrudi?<br /> Sem čuden, ker sem rad doma v svojem miru?<br /> Sem čuden, ker ne želim velike rojstnodnevne zabave?<br /> Sem čuden ker iz druženja ob kavi odidem prvi?</i></span><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
<b> NE nisi ne čuden in ne neustrezen! </b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b> ... verjetno si introverten in potrebuješ samoto, mir in tišino :-)</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Introvertno osebnost ni strah stopiti v medsebojne odnose. Imajo radi ljudi in imajo razvite komunikacijske veščine. Radi vstopajo v odnose, počutijo se prijetno in varno v njih, le ne potrebujejo jih veliko in ustrezajo jim za določen in omejen čas. Za protiutež nujno potrebujejo samoto, tišino in čas zase.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><b>Kaj pa če imam res težavo?</b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
Včasih pa podobni vedenjski vzorci kot jih imajo introvertne osebnosti <i>(umik v samoto, tihost, plašnost, nedružabnost, molčečnost, premlevanje dogodkov ...)</i>, lahko pomenijo simptome katere od duševnih motenj:</div>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<ul>
<li><div style="text-align: justify;">
<b>Socialna fobija </b>je motnja,<b> </b>ki jo lahko imajo tako introvertne kot ekstravertne osebe. O socialni fobiji govorimo kadar posameznik doživlja hudo čustveno stisko, ko mora vstopiti v medsebojne odnose. Tukaj ne gre za običajno tremo, temveč doživlja močan strah pred zavrnitvijo, pred lastnimi napakami, pred odzivi sočloveka ipd. Ponavadi se oseba sočasno sooča tudi s sramom, občutkom lastne neustreznosti. Varno vstopanje v medsebojne odnose pa ovirajo tudi pomanjkljivo razvite socialne veščine. </div>
<div style="text-align: justify;">
Psihoterapija pomaga ustvariti odnos v katerem se klient počuti dovolj varen in sprejet, da lahko začne razvijat tiste socialne veščine, ki jih do sedaj ni zmogel.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
</li>
<li style="text-align: justify;"><b>Depresija in anksioznost </b>sta motnji,<b> </b>ki prav tako doletita tako introvertne kot ekstravertne osebe. Intovertne osebe imajo že po naravi zelo bogato notranje doživljanje. Morda so prav zato bolj nagnjene k premlevanju preteklih dogodkov in obremenjevanju s strahovi za prihodnost. Kadar umiku iz socialnega okolja botrujeta depresija ali anksioznost, oseba znenada ali postopoma spremeni svoje vedenje, mišljenje in čustvovanje. Umika se v domače "varno" okolje, saj je tam možnost tesnobe največkrat najmanjša, umika se od prijateljev saj se ne upa iskreno spregovoriti o svojih stiskah. Osebe s temi motnjami se srečujejo s hudo žalostjo in/ali strahom ter posledično tudi s sramom "glej kakšen sem postal". Pogosto govorijo o tem kako so bili nekoč živahni, nasmejani in družabni ... Tudi tukaj psihoterapija pomaga poiskati vzroke, ki vzdržujejo bolezen in ponuja prostor za spremembo in osebnostni razvoj klienta.</li>
</ul>
<br />
-------------------------------------------------------------------------<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjqD8mk2XRhVu4A_oVSDxHc374ihr-P3DrdR_qt7MgvOHidxQH66Ihs_XFBNvaSGW5SzZEbB2gQGD_JPJX9qiXh8M-LcIYbMtKMExxEaz0km7xcEMYMDmJidi3a_FJ-lzUMh8EAd7WID6eF/s1600/tihi.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjqD8mk2XRhVu4A_oVSDxHc374ihr-P3DrdR_qt7MgvOHidxQH66Ihs_XFBNvaSGW5SzZEbB2gQGD_JPJX9qiXh8M-LcIYbMtKMExxEaz0km7xcEMYMDmJidi3a_FJ-lzUMh8EAd7WID6eF/s200/tihi.jpg" width="130" /></a></div>
<b>TIHI, </b>Susan Caine<br />
<div style="text-align: justify;">
Knjiga govori o introvertnosti s kulturnega, psihološkega in sociološkega vidika.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
"... <i>so ljudje, ki jih imamo za tihe, skoraj neopazne, tj. introvertne, zaslužni za nekatere najbolj izpostavljene umetniške stvaritve (Sikstinska kapela), znanstvena dognanja (relativnostna teorija), popkulturne fenomene (Harry Potter) in poslovne inovacije (Google, Microsoft).</i>"</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
-----------------------------------------------------------------------</div>
</div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-57021329783188590512016-05-10T17:03:00.000+02:002016-05-10T17:03:00.239+02:00Jorge Bucay<div style="text-align: justify;">
<b><i>Jorge Bucay</i></b> je argentinski psihoterapevt <i>(Geštalt, psihodrama) </i>in pisatel<span style="font-family: Times, Times New Roman, serif;">j</span><span style="font-family: inherit;">. <span style="background-color: white;">Je eden najbolj priljubljenih in branih psihoterapevtov na svetu.<span style="font-family: inherit;"> <b>Je </b></span></span></span><span style="background-color: white;"><span style="font-family: inherit;"><b>mojster pripovedovanja zdravilnih zgodb.</b> Živi v mali španski vasici, ne uporablja TV in se posveča branju in pisanju ter medsebojnim odnosom s prijatelji in družino.</span></span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTlgSenJqg0kKoqcAfT1LxfDCKNeQ5tvoGGtthY7qrIgPUDMKhrXID4oO1ETqxuhqSnEzgq612g1tvlRSxTclNV8dLRrLThC1HUXU3KFgK6v0_x6lcQ_TqAzs2p5uhZ1-2qjK8htAL7-o_/s1600/bucay+2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTlgSenJqg0kKoqcAfT1LxfDCKNeQ5tvoGGtthY7qrIgPUDMKhrXID4oO1ETqxuhqSnEzgq612g1tvlRSxTclNV8dLRrLThC1HUXU3KFgK6v0_x6lcQ_TqAzs2p5uhZ1-2qjK8htAL7-o_/s1600/bucay+2.jpg" /></a></div>
LJUBITI Z ODPRTIMI OČI<br />
<i><span style="color: orange;"><br /></span></i>
<i><span style="color: orange;">"Najslabše je prepričanje, da si moramo poiskati izgubljeno polovico. Zakaj si ne bi raje poiskali še ene celote?"</span></i><br />
<div>
<i><span style="color: orange;"><br /></span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;">Knjiga je napisana kot duhovit roman, kjer si dva psihoterapevta, preko e-pošte, dopisujeta o ljubezni in partnerstvu. Skozi zgodbo dobimo vpogled v to kaj je zaljubljenost, kaj ljubezen. Dobimo odgovore na vprašanje kako s partnerjem soustvarjati ljubezensko povezanost </span>in sočasno razvijat sebe celostno.</div>
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjEguadOSWn7jUBTU43q7dMWtzPw5SbvLtPNHPNUAM5G9cV1iuB4QZUE6LZ2kZ5cyYZbAX89KbsmserqLrCG8yNRP6UnNSb-_uM0a023yYF8G4uV7K8yCvCCJAGTeZC-48rfx3p3ULQx80L/s1600/Bucay+1a.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjEguadOSWn7jUBTU43q7dMWtzPw5SbvLtPNHPNUAM5G9cV1iuB4QZUE6LZ2kZ5cyYZbAX89KbsmserqLrCG8yNRP6UnNSb-_uM0a023yYF8G4uV7K8yCvCCJAGTeZC-48rfx3p3ULQx80L/s1600/Bucay+1a.jpg" /></a></div>
TI POVEM ZGODBO?<br />
<i><span style="color: orange;"><br /></span></i>
<i><span style="color: orange;">"Zgodbe, ki otroke uspavajo, odrasle pa budijo"</span></i><br />
<br />
<i><span style="color: orange;">"Te zgodbe so bile napisane, da bi označile kraj ali pot. Toda iskanje skritega diamanta v njih je naloga vsakega posameznika."</span></i><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Zbirka kratkih zgodb, ki zdravijo. <span style="background-color: white;"><span style="font-family: inherit;">Od grških mitov in japonskih parabol, pa vse do zenovskih modrosti in avtorjevih izmišljenih zgodb. </span></span><span style="font-family: inherit;">V njih se najde prav vsak.</span></div>
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj-qzDQgb-jPSOWsYKEuHcJjxQ3uMGVhVTlKKv0pkDO3szUBDQJQEhEDmM8oZIMJjmNeuuw680r10Kf05kmfluSiHkYwNYIy8ZiS7HVDQppSrAM3WCqnNyXWG20mggvIqLggIM-b00n1Cjk/s1600/bucay+3a.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj-qzDQgb-jPSOWsYKEuHcJjxQ3uMGVhVTlKKv0pkDO3szUBDQJQEhEDmM8oZIMJjmNeuuw680r10Kf05kmfluSiHkYwNYIy8ZiS7HVDQppSrAM3WCqnNyXWG20mggvIqLggIM-b00n1Cjk/s1600/bucay+3a.jpg" /></a></div>
TI POVEM ŠE ENO ZGODBO?<br />
<br />
<i><span style="color: orange;">"Sreča se nikoli ne približa tistim, ki namesto sanjam sledijo zgolj nečimrnemu cilju. Nikoli."</span></i><br />
<i><span style="color: orange;"><br /></span></i>
<div style="text-align: justify;">
Zdravilne zgodbe, ki nam pomagajo priti do spoznanja, da se tudi za najhujše življenjske zagate vedno najde rešitev in da obstaja upanje za nov začetek.</div>
<br />
<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjLoR3GlvxS1toyDzox9MeCPgZBSWFkVw7LnxKE4u8AFH8QZqVunMOOlOv-XY1g6rgVPFdZe7Z4BCMgUctcsxNzk4LJuwuk1o7CSob1AxXhcBYmxTBOG63jVVn5mNlV0656T6hVUDWVIXxE/s1600/bucay+4.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjLoR3GlvxS1toyDzox9MeCPgZBSWFkVw7LnxKE4u8AFH8QZqVunMOOlOv-XY1g6rgVPFdZe7Z4BCMgUctcsxNzk4LJuwuk1o7CSob1AxXhcBYmxTBOG63jVVn5mNlV0656T6hVUDWVIXxE/s1600/bucay+4.jpg" /></a></div>
ZGODBE ZA RAZMISLEK<br />
<i><span style="font-family: inherit;"><br /></span></i>
Tri ključna spoznanja, ki nam lahko zelo olajšajo življenje:<br />
<div style="background-color: white; line-height: 1.5em; padding: 0px;">
<span style="margin: 0px; padding: 0px;"><span style="font-family: inherit;">1.<i style="color: orange;"> "Kar je, je."</i></span></span></div>
<div style="background-color: white; line-height: 1.5em; padding: 0px;">
<span style="margin: 0px; padding: 0px;"><span style="font-family: inherit;">2.</span><span style="color: orange; font-family: inherit; font-style: italic;"> "Kar je dobro, ni zastonj."</span></span></div>
<div style="background-color: white; line-height: 1.5em; padding: 0px;">
<span style="margin: 0px; padding: 0px;"><span style="font-family: inherit;">3.</span><span style="color: orange; font-family: inherit; font-style: italic;"> "Nikoli ne počni, česar nočeš."</span></span></div>
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh5MdTkxYjjr8QQ1bdkdSR2U55SR4PzvsqSLsuUEYqZc7VneW1oVY400TcnxjsGEV7lOAVcsr3nqIEpNo0iSV38Oa3mrXZVTxKwq7qZ1u5bHwfnp71A7hSmqhcLG4t3vCG9Gtre0RLpV5x3/s1600/Bucay+6.JPG" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh5MdTkxYjjr8QQ1bdkdSR2U55SR4PzvsqSLsuUEYqZc7VneW1oVY400TcnxjsGEV7lOAVcsr3nqIEpNo0iSV38Oa3mrXZVTxKwq7qZ1u5bHwfnp71A7hSmqhcLG4t3vCG9Gtre0RLpV5x3/s1600/Bucay+6.JPG" /></a></div>
TO NI ŽALOSTNA ZGODBA<br />
<br />
<span style="color: orange; font-family: inherit;"><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;"><span style="margin: 0px; padding: 0px;"><i>"Človek se pogosto sreča z jezo</i></span></span><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;"><i> </i><i>– slepo, okrutno, strašno in divjo –, toda če ne hiti in dobro pogleda, ugotovi, </i></span></span><i style="background-color: white; color: orange; font-family: inherit; line-height: 18.0162px;">da je to le preobleka in da je za masko jeze v resnici vedno skrita žalost."</i><br />
<span style="font-family: inherit;"><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;"><span style="margin: 0px; padding: 0px;"><br /></span></span></span>
<span style="font-family: inherit;"><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;"><span style="margin: 0px; padding: 0px;">Ganljiva zgodba nas uči</span></span><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;">, kako nevarno je ranjeno srce ograditi v želji, da bi se ubranili nove bolečine. </span><br style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;" /></span><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2BoFmzC-TnpkJoodYxh6RXI22SSG783o_lZSeBqltp8jD8J2bPXntUYM7nnAtpjjFYgly4qEVcrVyH_8bVBn04EZgdE7vhvfkffoM_mlJTpx53Z5vq5O-RxyTjwFSnzxHf_Fc8vQLXNEd/s1600/bucay+5a.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2BoFmzC-TnpkJoodYxh6RXI22SSG783o_lZSeBqltp8jD8J2bPXntUYM7nnAtpjjFYgly4qEVcrVyH_8bVBn04EZgdE7vhvfkffoM_mlJTpx53Z5vq5O-RxyTjwFSnzxHf_Fc8vQLXNEd/s1600/bucay+5a.jpg" /></a></div>
POT SAMOODVISNOSTI<br />
<br />
<em style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;"><span style="color: orange; font-family: inherit;">"Neodvisnost pomeni, da nisi odvisen od nikogar. Prav vsi tako ali drugače potrebujemo druge. In če neodvisnost ni mogoča, če je odvisnost nezaželena, ker ne ponuja možnosti za razvoj, če je soodvisnost nezdrava … kaj potem?"</span></em><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;"><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px;">Knjiga nas popelje po labirintih naših notranjih poti. </span><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;">Pot samoodvisnosti nas bo privedla k samoizpolnitvi, uspehu, sreči</span><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px;"> …</span><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px; margin: 0px; padding: 0px;"> In k sprejetju odgovornosti za svoje življenje</span><span style="background-color: white; line-height: 18.0162px;">. K srečanju s samim sabo.</span></span></div>
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<span style="color: #999999;"> ---------------------------------------------------------------</span>Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-34393473052739827582016-04-11T13:14:00.002+02:002016-04-11T13:18:37.030+02:00Ko otrok postane "nadomestni partner" staršu<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiyuDvFhGGKiRiNZaDy8VmC5kXWCeDBaOi-G9EboiouNYM2yNPAt7Wobpl4wOHL93XImVWd3zukMP5603A4k3k_g0xjp75GIScelnhPWaNHpKjMNJbrfqVRNVXJcpmpKcMdFC4H-8BeLXen/s1600/mrezzza.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="295" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiyuDvFhGGKiRiNZaDy8VmC5kXWCeDBaOi-G9EboiouNYM2yNPAt7Wobpl4wOHL93XImVWd3zukMP5603A4k3k_g0xjp75GIScelnhPWaNHpKjMNJbrfqVRNVXJcpmpKcMdFC4H-8BeLXen/s320/mrezzza.jpg" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #cc0000;">Prikriti incest</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
O prikritem incestu govorimo, ko se otrok ujame v nevidno mrežo čustvene lakote enega od staršev. Otrok postane <b>družabnik</b> in zaupanja vreden <b>nadomestni partner</b>. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Najpogosteje se dogaja med otrokom in staršem nasprotnega spola, lahko pa tudi med istim spolom. Prikriti incest <b>nima spolnega nadlegovanja in nima fizične zlorabe. </b>Žrtve so zato zmedene, njihova spolnost je obremenjena, čeprav se jim starša nista nikoli spolno približala. Občutijo <b>krivdo, sram, bes in jezo.</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #cc0000;">Zdrava in nezdrava bližina</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
Zdrava bližina je, da starš skrbi za otrokove potrebe na poti v odraslost. Otrok se tako nauči prepoznati svoje potrebe in jih lahko v kasnejših odraslih odnosih tudi zadovolji.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nezdrava bližina s staršem nastane, ko se otrok čuti dolžan zadovoljevati potrebe starša in se počuti kriv, če tega ne stori. Otrok ponotranji potrebe starša kot, da so njegove. V odraslosti se v odnosih "<i>žrtvujejo</i>" za druge in so pogosto razočarani v ljubezni.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #cc0000;"><b>Kje?</b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
Prikriti incest se najpogosteje dogaja v družinah kjer je npr. eden od staršev alkoholik, v družinah kjer so odnosi med partnerjema odtujeni, pri starših samohranilcih ali v družinah kjer je eden od staršev zaradi bolezni disfunkcionalen.</div>
<div style="text-align: justify;">
<i><b><br /></b></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #cc0000;"><b>Kako?</b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><b>"Zdaj si ti moški v hiši"!!!</b></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i> Si bil ti, tisti veliki fant,ki je poskrbel za svojo mamico, ker je očka alkoholik? </i><br />
<i> Si ti tolažil mamo, ko ni bila kos zakonskemu brodolomu?</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i> Si bil ti tisti, ki je po odhodu očeta postal "moški" v družini? </i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><br /></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><b>"Ti si očkova princeska" !!!</b></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i> Si ti tista ljubka princeska, ki je vedno znova očarala očka?<br /> Si ti tista "očkova ljubica", ki je ponosno nadomeščala mamico?</i><br />
<i> Si ti tista punčka, ki je bila deležna vseh očkovih privilegijev?</i></div>
<i><br /></i>
<b><span style="color: #cc0000;">Zakaj trauma?</span></b><br />
<div style="text-align: justify;">
"<i>Otrokove temeljne potrebe so zavrnjene, nihče ne poskrbi zanje. Otrok se počuti kot predmet, ne kot človek. Njegove resnične potrebe po ljubezni, skrbi, varnosti in zaupanju nikoli niso zadovoljene. In kar je še huje starš v otroka vcepi vero, da mu potrebe zadovoljuje. To je bistvo škode v prikrito incestnem razmerju, skupaj s travmo, ki jo povzroča neustrezna spolna energija v takem razmerju.</i>" <span style="font-size: x-small;">(iz knjige Po tihem zapeljani)</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<b><span style="color: #cc0000;">Težave žrtev prikritega incesta v odraslosti</span></b><br />
<div style="text-align: justify;">
Težave imajo v odnosih, kjer so večni "reševalec" drugih. Njihove potrebe pa ostajajo neprepoznane in nezadovoljene.<br />
<i> Si še vedno tisti, ki čuti krivdo, če se ne odzove na mamin klic? </i><br />
<i> Se še danes čutiš dolžna "poskrbet" za svojega očka?</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><br /></i></div>
<div style="text-align: justify;">
Težave se pokažejo v spolnosti. Nekateri se seksualno zaprejo, saj le tako lahko ostanejo "zvesti" svoji materi. Lahko imajo težave v spolnosti z osebo, ki jo ljubijo, a hkrati imajo lahko pogosto spolne odnose v površinskih odnosih. Spolnost pogosto poganja jeza, a žrtve ne vedo odkod prihaja.<br />
<br />
Težave z občutkom lastne vrednosti. Občutek "nisem dovolj dober". Sebe vrednotijo po svojih dejanjih za drugega in ne po tem kaj so kot oseba.<br />
<br />
Različne kompulzivne motnje.</div>
<i><br /></i>
<b><span style="color: #cc0000;">Kako si pomagat?</span></b><br />
<div style="text-align: justify;">
- Prvi korak je, da prepoznamo zlorabo in ozavestimo svoje občutke, da si jih dovolimo. </div>
<div style="text-align: justify;">
- Neizbežno pride tudi konec idealizacije svojega starša in sprejet, da je bila njihova odgovornost, da bi znali poskrbeti zase. Razviti razumevanje, da starš tega ni storil namerno in zavedno. Da jih v takšno čustveno lakoto vodi njihov lastni čustveni primanjkljaj iz njihovega otroštva. Začutiti sočutje tudi do tega dela starša a vedeti, da to ni nikoli bila, ni in ne bo tvoja odgovornost.</div>
<div style="text-align: justify;">
- Odžalovati otroštvo in čustveno zlorabo.</div>
<div style="text-align: justify;">
- Razviti sposobnost prepoznavanja svojih potreb in se osvoboditi sramu in krivde.</div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
Psihoterapija je proces, skozi katerega v varnem okolju in v za nas varnem ritmu prihajamo postopoma v stik tudi z otroškimi bolečinami, nov reparativen odnos nam pomaga sestaviti in pozdraviti tudi tiste delčke bolečine in praznine, ki so nastali zaradi prikritega incesta v primarnem odnosu.</div>
<br />
<i><span style="color: #cccccc;">---------------------------------------------------------------------------------------------</span></i><br />
<i><br /></i>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgAx6DxQOhfec4NUBX3YfXPzqYqCKvuBRwmNo1c5KmZBULNY-SHATGUfuI440fKN15DbBSscUJvFbegZBIYTMVCquf0K87qH0T_XJeHOnHRvw1CKqeO_WxYrGTiIVQIjgHIMe2-AxQ9L3zD/s1600/book.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgAx6DxQOhfec4NUBX3YfXPzqYqCKvuBRwmNo1c5KmZBULNY-SHATGUfuI440fKN15DbBSscUJvFbegZBIYTMVCquf0K87qH0T_XJeHOnHRvw1CKqeO_WxYrGTiIVQIjgHIMe2-AxQ9L3zD/s1600/book.jpg" /></a></div>
<b>PO TIHEM ZAPELJANI,</b><i> </i>Kenneth M. Adams<br />
<i>Ko si starši otroke naredijo za partnerje</i><br />
<i><br /></i>
<br />
<div style="text-align: justify;">
Knjiga govori o <b><i>prikritem incestu</i></b> in njegovih posledicah. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Prikriti incest se dogaja, ko starš svojemu otroku nameni vlogo nadomestnega "<i>partnerja</i>". </div>
<div style="text-align: justify;">
Tukaj ne gre za spolni stik, ne gre za fizično spolno zlorabo. Prikriti incest je čustvena zloraba, ki pa pušča sled tudi v doživljanju intime in spolnosti pri otroku, ko odraste. Prav tako pušča sled v doživljanju sebe in razumevanju svojih potreb. Pušča sled v obliki sramu, krivde, besa in jeze.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #cc0000;">Toplo priporočam v branje!</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i style="text-align: start;"><span style="color: #cccccc;">---------------------------------------------------------------------------------------------</span></i></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-240222548800610012015-10-28T21:36:00.001+01:002015-10-28T21:36:30.245+01:00Minevanje življenja<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjF9ov7DMDZdoWcE7ChhWjWgNIu5JhPeShT8aShYRezveSqflyIo4l6yuHFcd9CcZ9pYjXRmPMtI2IHhSFuyQPTMd_YEPVHLbWWSn6A6ddhNuZxCGt7Aeuq59TzNjC9mv8TzwMYadFRIbij/s1600/ssve%25C4%258Da.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjF9ov7DMDZdoWcE7ChhWjWgNIu5JhPeShT8aShYRezveSqflyIo4l6yuHFcd9CcZ9pYjXRmPMtI2IHhSFuyQPTMd_YEPVHLbWWSn6A6ddhNuZxCGt7Aeuq59TzNjC9mv8TzwMYadFRIbij/s200/ssve%25C4%258Da.jpg" width="150" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Prav te dni <span style="color: orange;">*<i>Dan spomina na mrtve</i>*</span> ljudje množično obiskujejo grobove, prižigajo sveče in se zavedno ali nezavedno srečujejo z mislijo na smrt, z minevanjem življenja.<br />
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;">Dogorevanje sveče je lepa prispodoba minevanja življenja. Ognjeni plamen žari, gori, plapola, oddaja toploto in svetlobo. Če opazujemo le plamen skoraj ne opazimo, da je sveča vse krajša ... a njeno postopno dogorevanje neizbežno pripelje do točke, ko plamen ugasne ... svetloba ugasne ... in toplota izzveni v hladno praznino. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><br /></b>
<b>Smrt </b>je pogosto tabu tema zaradi lastne nezmožnosti soočenja z njo. A prav vsako porajajoče se rojstvo v življenje prinese tudi neizogiben konec - smrt bitja. Različne kulture imajo do smrti različne odnose, pogrebi imajo različne rituale in žalovanje je ponekod skupno in glasno, drugod tiho in umaknjeno za stene domov.<br />
<i>Se morda še spomnite kako so vam prvič starši (ali pomembni drugi) povedali za smrt? Kako je bilo poskrbljeno za vas na prvem pogrebu? Kdo vam je stal ob strani in vam bil v podporo pri žalovanju?</i><br />
<b><br /></b>
<b>Izguba bližnjega </b>prinese močna čustva, prinese tudi praznino in prinese tudi zavedanje da je "sveča življenja" za nekoga dogorela. Prav slednje je težko sprejeti. Kadar svojih močnih čustev nismo sposobni sprejeti, doživeti in predelati jih "potlačimo" ali zanikamo in si na dolgi rok naredimo medvedjo uslugo. Čez čas se lahko prikrade depresija in/ali tesnoba, tudi panični napad. Proces žalovanja prinaša sprejemanje smrti in sprejemanje nastajajočih čustev. Navadno poteka skozi več faz: <i>1. šok in zanikanje; </i><i>2. krivda, jeza; </i><i>3. žalost, obup; </i><i>4. sprijaznenje, sprejemanje.</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><br /></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Duhovna dimenzija življenja</b> je ena od dimenzij naše bivanjskosti. Poznamo še telesno, emocionalno, kognitivno in vedenjsko dimenzijo. Naša celostnost bitja pa zajema vse skupaj.<br />
Duhovna dimenzija je pogosto vezana na eksistencialna vprašanja in veliko ljudi to dimenzijo razvija skozi smernice izbrane religije. Pogosto je verovanje v religijo tisto, ki pomaga ubesediti in razumeti minljivost bitja in ohranja "dušo" kot nesmrtni del bitja.<br />
<br />
<span style="text-align: start;"><b>Zavedanje in sprejemanje lastne minljivosti </b>prinaša raziskovanje duhovne dimenzije življenja in sebe v smislu vprašanj, ki si jih zastavljamo sami sebi: </span><br />
<div style="text-align: start;">
<i>- Kdo sem, odkod prihajam, zakaj sem tu, kam grem?</i></div>
<div style="text-align: start;">
<i>- Kaj je smisel mojega življenja?</i></div>
<div style="text-align: start;">
<i>- Kaj puščam za seboj človeštvu?</i></div>
<br />
<span style="font-family: inherit;"><b>Psihoterapija</b> lahko skozi samospoznavanje posamezniku odpira vpogled v njegov lasten smisel. V pomoč je tako pri žalovanju za svojci kot tudi pri soočanju z lastno minljivostjo. Skozi proces dela se razvija kapaciteta sprejemanja minljivosti življenja, učenje soočanja z težkimi čustvi in odkrivanjem novih obzorij, smislov življenja. In nenazadnje lahko je opora umirajočim, pri slovesu od življenja, da pomaga najti notranji mir in spravo tako s seboj kot z življenjem samim.</span></div>
<br />
<i><span style="color: #999999;">-----------------------------------------------------------------------------------</span></i><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjCYct9Rjz1Bm0p3-vdekAikEL830U1-GY1qAhE-Bq0tZCB2l3xWXqmY3fs8uuvkoPO13EIqqzVRjir5pwfUDJAbsZqwD0i9camHB3rp1tmpjPsFfCVmFZ_sM1h593xoFExIh2H19_5k7ub/s1600/darovi+minevanja.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="200" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjCYct9Rjz1Bm0p3-vdekAikEL830U1-GY1qAhE-Bq0tZCB2l3xWXqmY3fs8uuvkoPO13EIqqzVRjir5pwfUDJAbsZqwD0i9camHB3rp1tmpjPsFfCVmFZ_sM1h593xoFExIh2H19_5k7ub/s200/darovi+minevanja.jpg" width="138" /></a></div>
<span style="font-family: inherit;"><span style="background-color: white; color: #333333; line-height: 21px; text-align: justify;">Tole knjigo priporočam v branje vsem, </span><span style="background-color: white; color: #1b1c3d; line-height: 21px; text-align: justify;">ki bi si želeli "soočiti se" z nam vsem znanim, temeljnim strahom -</span><span style="background-color: white; box-sizing: border-box; color: #1b1c3d; line-height: 21px; text-align: justify;"> <b>strahom pred smrtjo</b></span><span style="background-color: white; color: #1b1c3d; line-height: 21px; text-align: justify;"><b>.</b></span></span><br />
<b><span style="color: #cc0000; font-family: inherit;"><br /></span></b>
<span style="font-family: inherit;"><b><span style="color: #cc0000;">DAROVI MINEVANJA,</span> </b>Manca Košir</span><br />
<span style="background-color: white; color: #1b1c3d; line-height: 21px;"><span style="font-family: inherit;"><br /></span></span>
<div style="text-align: justify;">
<span style="background-color: white; color: #333333; line-height: 21px;"><span style="font-family: inherit;">Knjiga vsebuje pisma, dopisovanje s sedmimi ljudmi, ki na presunljiv, iskren način razkrivajo svoje vidike in izkušnje o minevanju, umiranju, o majhnih in velikih smrtih. </span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Times, Times New Roman, serif;"><span style="background-color: white; color: #1b1c3d; font-size: 17px; line-height: 21px;"><b><br /></b></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i style="text-align: start;"><span style="color: #999999;">-------------------------------------------------------------------------------</span></i></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-79128572402589524862015-09-04T13:17:00.000+02:002015-09-04T13:37:06.912+02:00Navezanost<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgyg2kjkmq8pWKKbryXMTBoYh7_dTif_POx8dTZi7fuLwJZonu1pTGYpxhy01EMa10b-GtagBVAcGdZqs8QH74PTckpDRFLOAiuB5HMXOb2UnZkz3Vt8US5eovRe6MpKEDpF1ePSDsbnrWh/s1600/dvojina+konja.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgyg2kjkmq8pWKKbryXMTBoYh7_dTif_POx8dTZi7fuLwJZonu1pTGYpxhy01EMa10b-GtagBVAcGdZqs8QH74PTckpDRFLOAiuB5HMXOb2UnZkz3Vt8US5eovRe6MpKEDpF1ePSDsbnrWh/s320/dvojina+konja.jpg" width="320" /></a></div>
<b>Naše prvo srečanje z dvojino se poraja, ko smo še varno zasidrani v telesu svoje mame. </b>Slišimo bitje njenega srca in čutimo njena čustvena stanja. Takrat še ne vemo, da smo samostojno bitje. Tudi takoj po rojstvu smo še nekaj časa v simbiozi z mamo. Skozi razvoj se postopoma začnemo zavedati "sebe", tega da smo samostojno bitje.<br />
<br />
<span style="text-align: start;"><br />Potreba po medsebojnem odnosu je primarna človekova potreba. </span><span style="text-align: start;">V zgodnjem otroštvu (skozi odnos s starši) se tako izoblikuje naš "stil navezanosti", to je način kako se navežemo na drugo osebo. Interakcije z pomembnimi drugimi kot otrok sčasoma ponotranjimo in postanejo del našega dojemanja sebe in drugih.</span></div>
<br />
<span style="color: orange;"><b>Stil navezanosti v otroštvu </b>(2-3 letni otrok)</span><br />
<br />
<div>
<b>Varna navezanost</b><br />
Otrok po separaciji išče bližino starša in se hitro pomiri. Otrokovi starši so pogosto emocionalno dostopni in se znajo uglasiti na otrokove potrebe. Varna navezanost omogoča zdrave medsebojne odnose, z jasnimi mejami ter občutek varnosti v odnosu.<br />
<br />
<b>Izogibavajoča navezanost</b><br />
Otrok ob separaciji navzven ne kaže večjega stresa, a ob prihodu nazaj mamo ignorira. Znotraj otroka se ob tem dogaja visoka stopnja stresa. Izogibavajoča navezanost nastane zaradi temeljnih napak v odnosu otrok-starš: straši so največkrat emocionalno nedostopni (brezbrižni, hladni, neodzivni) ali pa pretirano vsiljivi do otroka. <br />
<br />
<b>Ambivalentna navezanost</b><br />
Otrok ob odhodu matere kaže velik stres, po njeni vrnitvi se jo močno oklepa in se težko pomiri. V isti sapi mamo zavrača (npr. izbruh jeze) a hkrati išče in želi njeno bližino (tolažba). Otrokovi straši so ponavadi nekonsistentni in niso uglašeni na otroka. Ambivalentna navezanost nastane zaradi temeljnih napak v odnosu otrok-starš: neodzivnost starša na otrokove potrebe, prevsiljiv in/ali prezaščitniški odnos do otroka.<br />
<br />
<b>Dezorganiziran stil navezanosti</b><br />
Otrok se boji starša, doživlja strah. Po separaciji se otrok vrača k staršu, a se nauči odklopiti sebe (disociacija), kot da "ga ni tukaj". Otrokovi straši so največkrat nasilni oz. zlorabljajoči, otrok pa travmatiziran. Dezorganizirana navezanost je močno vezana na psihopatologijo v kasnejši dobi.<br />
<br />
<br />
<b><span style="color: orange;">Stil navezanosti v odraslosti</span></b><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Pridobljene vzorce navezanosti iz otroštva nezavedno nesemo naprej v odraslost. Izražajo se v našem odnosu s partnerjem, v odnosu do otrok in drugih nam pomembnih oseb. Zelo pogosto skozi svoje življenje nezavedno iščemo ljudi in odnose, ki nam omogočajo utrjevanje našega stila navezanosti. Nekdo je vsakič znova zapuščen, drugi ujet v nezdrave odnose, tretji potrebuje simbiozo, spet drugi niha med "ljubim te - sovražim te", nekateri se vztrajno izogibajo odnosom iz strahu pred čustveno bolečino.</div>
<br />
<b></b>
<b>Varen stil navezanosti </b><br />
Oseba se z drugimi lahko čustveno zbliža, počuti se prijetno in varno. Strah pred zapuščanjem ali nesprejemanjem ni prisoten. Oseba ima sposobnost samorefleksije in je čustveno odprta. Zavedanje, spontanost in intimnost soustvarjajo njeno avtonomijo.<br />
<u>Psihoterapija:</u><br />
Oseba se počuti varno v terapevtskem odnosu, zna ustrezno povezati misli, vedenje in čustvovanje.<br />
<br />
<div>
<div>
<b>Izogibavajoč stil navezanosti</b><br />
<div style="text-align: justify;">
Oseba se z drugimi sicer zbliža a ni sproščena. Želi si tesnega odnosa, vendar ne more, ne upa, zaupati. Prisoten je stalen strah, da bo prizadeta, če se preveč zbliža. Izogiba se intimnim odnosom, pogosto se čustveno izolira. Skozi pogovor je veliko racionalizacije, čustva so nedostopna. Oseba ima prepričanje, da ni vredna ljubezni, da drugim ne more zaupati ter da bi bilo bolje, če ne bi obstajala.</div>
</div>
<div>
<u>Psihoterapija:</u><br />
<div style="text-align: justify;">
Oseba naj bi razvijala sposobnost povezati se z drugo osebo tudi na čustvenem nivoju. Motnje vezane na ta stil navezanosti so: shizoidna, izogibajoča, narcistična in obsesivno-kompulzivna (OKM).</div>
<br />
<b>Preokupiran stil navezanosti </b><b>(anksiozno ambivalenten) </b><br />
<div style="text-align: justify;">
Oseba si zelo želi zbližanja z drugimi. Težava je, ker si želi več bližine kot ustreza drugim, pogosto ne razume meje v odnosih in deluje do drugih posesivno. Gre za odvisniške medsebojne odnose, preokupiranost z odnosi, prisotna je močna separacijska anksioznost, ambivalentnost v odnosih (ljubim te - sovražim te). Oseba težko regulira svoja čustva in je tudi zato največkrat ambivalentna v odnosih. Osebe so preokupirane s svojo preteklostjo, pogosto podoživljajo stare otroške bolečine. Umik je njihov varen izhod iz težavne situacije. Osebe so prepričane da ne zmorejo biti same (samske), da so nepomembni ter da jih bodo drugi ljudje zapustili.</div>
</div>
<div>
<u>Psihoterapija:</u><br />
<div style="text-align: justify;">
Oseba razvija sposobnost aktiviranja lastnih virov moči, avtonomije, separacije od drugega, asertivne komunikacije. Razvijanje stika s samim seboj, zaupanja vase in dovoljenje za "biti to kar si". Motnje vezane na ta stil navezanosti so: histrionična, odvisnostna in mejna osebnostna motnja.</div>
<br />
<b>Dezorganiziran stil navezanosti </b><br />
<div style="text-align: justify;">
Oseba z drugimi osebami ne išče odnosov in čustvene bližine. Vrednota je neodvisnost in samozadostnost, potreba po odnosih in navezanosti je zanikana oz. zastrašujoča. Svet razume kot nevaren in največkrat si želi, da ne bi obstajala. Čustva in telo so odcepljeni, prav tako ni v stiku s svojimi potrebami. </div>
</div>
<div>
<div style="text-align: justify;">
<u>Psihoterapija:</u></div>
<div style="text-align: justify;">
Oseba potrebuje predvsem zdrav odnos, varen terapevtski odnos je bistvo terapije. Razvijati sposobnost biti v odnosu in razrešitev travmatskih dogodkov. Dovoljenje za imeti potrebe, čutiti sebe, svoje telo in imeti emocije. Motnje vezane na ta stil navezanosti so: disociativna motnja, mejna osebnostna motnja, post travmatska stresna motnja (PTSM).</div>
<br />
<b style="color: orange;">Psihoterapevtski odnos</b><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Za uspešno psihoterapijo je v veliki meri (40%) odgovoren prav medsebojni odnos med terapevtom in klientom. Psihoterapija namreč omogoča varen in sprejemajoč odnos, skozi katerega lahko klient začuti sebe, se spoznava in razvija v samostojno avtentično osebnost. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vsak si zasluži varno navezanost. Psihoterapija je proces, kjer se skozi medsebojni odnos zgodi globinska sprememba v strukturi osebnosti. Ni dovolj vedeti, da si zaslužimo varno navezanost, potrebujemo pozitivno izkušnjo takšne navezanosti. Terapevt in klient tako soustvarjata skupno polje odnosa. Primanjkljaje iz otroštva nam ne more nihče nadomestiti. Psihoterapija nam pomaga te primanjkljaje prepoznati, ozavestiti in jih na ustrezen način odžalovati, pomaga nam sprejeti življenje takšno kot je in prebuditi lastne vire moči znotraj sebe.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Včasih se klient boji navezati se na terapevta. Pravzaprav pa je terapevtski odnos tisti, ki klientu ravno skozi navezanost omogoča "varno navezanost", učenje zdrave separacije in individualizacije. Klient se na tej poti uči samoregulacije, samosprejemanja, neodvisnosti in samostojnosti. Terapevt mu omogoča konstantnost odnosa in zaobljubo, da ostajata skupaj v procesu dela do konca terapevtskega procesa.</div>
..................................................................................<br />
<br /></div>
</div>
</div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-26733188293885125782015-07-31T22:29:00.001+02:002015-07-31T22:54:40.679+02:00Odlašanje<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnZqJ1Jdqi1UDmfchQ26iMM0JYD76JdErkfRBWaNjlukhY0f1HLYhEBmVqYjyrJj9sKyeqh1UloFjua86_FquFTdGbnJsV-rxOs5XSwUZLKSrzoxsOM-N_wxWwNYZ58bgizpW4xXO-Mppg/s1600/pe%C5%A1%C4%8Dena+ura.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="313" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnZqJ1Jdqi1UDmfchQ26iMM0JYD76JdErkfRBWaNjlukhY0f1HLYhEBmVqYjyrJj9sKyeqh1UloFjua86_FquFTdGbnJsV-rxOs5XSwUZLKSrzoxsOM-N_wxWwNYZ58bgizpW4xXO-Mppg/s320/pe%C5%A1%C4%8Dena+ura.jpg" width="320" /></a></div>
<span style="color: orange; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><i>Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.</i></span><br />
<div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><b>Kaj je odlašanje?</b></span><br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Odlašanje je kronično prelaganje obveznosti "na jutri". Svoje soočenje z določenim opravilom, nalogo ali občutkom prestavimo nekam v prihodnost. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><b>Kratkoročna korist</b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Kratkoročno pridobimo na "času". Trenutek, ki ga ravnokar živimo tako izkoristimo za nekaj drugega, za nekaj kar prinese ugodje oz. manj stresa kot odložena obveznost.</span></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">
</span></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><b>Dolgoročna težava </b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Dolgoročno nas odlašanje spravlja v tesnobo, depresivno razpoloženje, razdražljivost, krivdo in podobna ne preveč prijetna občutja. Nam neljuba opravila kronično prestavljamo na "jutri". Nekega dne ta "jutri" postane naš "danes", odlašanju moramo narediti konec saj nas priganjajo taki in drugačni roki. Nezadovoljni smo sami s seboj, jezimo se nase, počutimo se krive, da se nismo naloge lotili že prej. Odlašanje ima redko kaj skupnega z lenobo ima pa veliko skupnega z čustvenimi stiskami.</span></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">
</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><b>Notranji konflikt</b></span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Kadar odlašamo se znotraj naše osebnosti ponavadi dogaja "notranji konflikt".<br />Včasih nas "notranji kritik" vztrajno priganja in zahteva "naredi takoj". Spet drugič kritik od nas zahteva popolnost opravljenih nalog, posledično "notranji otrok" v nas odlaša iz strahu pred neuspehom.</span><br />
<blockquote class="tr_bq">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><u>Notranji kritik</u> - </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Prisluhnimo kakšen samogovor poteka v naši glavi medtem ko "spet" odlašamo s kakšno nalogo. Je na delu morda notranji kritik, ki nam govori, "da ne zmoremo, da bomo zagotovo naredili kaj narobe" ali pa zahteva od nas morda perfekcionizem?</span></div>
</blockquote>
<blockquote class="tr_bq">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"></span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><u>Uporniški otrok</u></span> - <span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Odlaša, ker v sebi čuti upor. Ponavadi je takrat na delu notranji otrok, ki si ne upa reči neposredno "ne", lahko pa "pasivno" odlaša z sabotažo naloge. Odlašanje z pospravljanjem, z kakšno uslugo komu ...</span></div>
</blockquote>
<blockquote class="tr_bq">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;"><u>Prilagojen otrok</u> - Ima željo biti popoln, od sebe zahteva perfekcionizem. Vzrok "odlašanja" je tako lahko strah pred kritiko, strah pred neuspehom. Otrok v nas razmišlja na način "da če nečesa ne naredi" se izogne kritiki in posledično sramu sebe.</span></blockquote>
<blockquote class="tr_bq" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><u>Prestrašen otrok </u>- Odlašanje mu prinaša "pridobitev na času" pred soočenjem z za njega, zastrašujočo situacijo. Ta del naše osebnosti je naprimer tisti, ki odlaša z obiskom (zobo)zdravnika.</span></blockquote>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Prevzemimo odgovornost za svoja dejanja in občutke</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Samoregulacija</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ker se težko soočimo z nekaterimi občutki, ki nam jih nove naloge ali odločitve prinašajo izberemo rešitev "prelaganja na jutri". Učenje veščine soočanja oz. polnega sprejemanja čustev namesto odrivanja na jutri nam je lahko v veliko pomoč. Ko zaupamo vase, da lahko čutimo vsa čustva in ne rabimo pred njimi pobegniti bo potreba po odlašanju izgubila svoj namen.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Strukturiranje časa</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Svoj čas si razdelimo na posamezne sklope. Določimo si čas aktivnosti in čas počitka, čas prijetnih in čas malo manj prijetnih obveznosti, določimo si tudi prioritete. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Izogibajmo se nadomestnih vedenj (odlašam z nalogo A, ampak v tem času naredim nalogi B in C).</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Motivacija</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vsaka naloga, ki se je lotimo naj ima svoj smisel, odkrivajmo kaj nam prinaša v življenje (izkušnjo, soočanje z neznanim, izziv ...) </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Prijazno si prigovarjajmo da zmoremo, dovolimo si napake, popravke in tudi vse občutke, ki se porajajo (s tem utišamo notranjega kritika).</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Osredotočenost</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Svoj um trenirajmo s pomočjo meditacije in čuječnosti, da bo znal ohranjati osredotočenost. Veščina je še posebej koristna, če se soočamo z motnjo pozornosti. Tudi če se zalotimo, da so naše misli odtavale in se nam bliža trenutek "ko zabluzimo" se samo nežno in prijazno tega zavejmo in se vrnimo nazaj k svoji prvotni nalogi.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vztrajnost</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vztrajnost je tista vrlina kjer se učimo hodit po poti tudi, ko cilj še ni viden. </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Vsak korak šteje na poti do cilja, opazujte z ponosom kako vložen trud postopoma gradi celoto. Včasih nimamo kaj pokazati, a smo veliko razmišljali o določeni nalogi. Tudi razmišljanje ali le iskanje informacij je trud v smeri želenega cilja.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Asertivna komunikacija </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Odkrito povejmo kaj čutimo in kaj si želimo ter česa nočemo. Imejmo realna pričakovanja. Naučimo se določene naloge tudi odkloniti.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><b>Odlašate, ko so na vrsti vaše potrebe?</b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ustrežete drugim še preden le ti želje izrečejo, nikogar ne pustite čakati, za vse poskrbite in ste vsem na razpolago? Pridni kot mravljica. Čas zase, oziroma "svoje potrebe" pa odrivate na jutri, pojutrišnjem ... nekoč, nekdaj, potem ko ... ? Odlašate kadar se je treba posvetiti sebi?</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange; font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Začnite se imeti radi</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Postanite sami sebi pomembna oseba. Imejte se radi. Dajte si dovoljenje, da ste vredni, da je OK imeti želje in potrebe. Poskrbite zase brez odlašanja, z veliko ljubezni do samih sebe.</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-87339158920539730402015-04-25T13:41:00.000+02:002015-04-25T13:42:23.015+02:00O princu, ki je mislil, da je puran<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: x-small;"><i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;"><span style="color: orange;"><i>Zgodba pripoveduje o tem, kako
pomembno je, da se nekdo uglasi nate, da razume kako je biti "v tvojih
čevljih", da ti ponudi odnos v katerem si sprejet takšen kot si. Prav zato že sam "terapevtski odnos" prispeva 30% k uspešnosti
terapije.</i></span></span><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;"> </span></b></span></i></span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgfyOnLfW6lRW6VFUoEkuHnTLhwdJfDGndl-tnvzAqmCrvss2_hQDicw0DD4L6W-OC2OZwj1AdqUeaYLUUUD5KekTSDdtj1BO4-Vk3BsVYxoYG1laLh8rl_y_k7dCSuSd2ZpaYMzZXYjg0z/s1600/Puran.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgfyOnLfW6lRW6VFUoEkuHnTLhwdJfDGndl-tnvzAqmCrvss2_hQDicw0DD4L6W-OC2OZwj1AdqUeaYLUUUD5KekTSDdtj1BO4-Vk3BsVYxoYG1laLh8rl_y_k7dCSuSd2ZpaYMzZXYjg0z/s1600/Puran.jpg" height="200" width="160" /></a></div>
<span style="font-size: x-small;"><i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;"> </span></b></span></i></span><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">O PRINCU, KI JE MISLIL, DA JE
PURAN </span></b><br />
<span style="font-size: x-small;"><i><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">(iz zgodb Rabina
Nachmana iz Ukrajine, 18. stol., priredil Gedaliah Fleer, prevedla Barbara
Repinc Zupančič)</span></i></span><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Nekoč, pred davnimi časi, v
kraljestvu za sedmimi vodami in sedmimi gorami, je živel mogočni kralj,
ki je imel vse, kar si kralj lahko poželi. Med njegovimi najbolj
dragocenimi stvarmi, je bil njegov sin, mladi princ. Skupaj z ženo sta
poskrbela, da je njun sin imel vse kar si je zaželel, najlepša oblačila,
najboljše jedi, najboljšo izobrazbo. Nekega dne pa sta kralj in
kraljica doživela svojo najhujšo grozo <b>– princ je zbolel. Odločil se je,
da je puran. </b>Slekel je vsa svoja oblačila in se zatekel pod kraljevo
mizo. Odklonil je kraljevo hrano in pričel pikati ostanke pod mizo,
kosti in drobtine, ki so padle od obedovalcev. Prhutal je s svojimi
papirnatimi krili in se tako glasno puranje oglašal, da so gostje morali
nositi ščitnike za ušesa. Kralj je za svoje goste pripravil tudi
posebne ščitnike za stopala, da so se zaščitili pred njegovim
kljuvanjem.<br />
<br />
Kralj je bil čisto iz sebe, ni vedel kaj naj stori.
Poslal je sporočilo med vse največje zdravnike in psihologe v deželi.
Vendar nihče ni vedel kako naj pomaga mlademu princu. Kralj je bil,
navkljub vsemu denarju in moči, ki jo je imel, brez moči. Nekega dne pa
je prišel do kralja star modrec, ki je slišal za kraljevo težavo, in
rekel<i> <span style="color: orange;">»Dovoli mi, da živim v tvojem domu in se
mogoče spoprijateljim s tvojim sinom. Bodi potrpežljiv in pomagal mu
bom, da mu bo bolje.«</span></i> Razložil mu je, da se mu bo njegova metoda
zdela mogoče malo čudna, vendar se mora izvesti tako kot on želi. Kralj
je privolil ter tudi svoje služabnike podučil naj sledijo zahtevam
starca, pa četudi bodo čudne. Modrec je tako slekel svoja oblačila, se
zavlekel pod kraljevo mizo in sedel poleg princa.<span style="color: orange;"> <i>»Kdo si ti in kaj si?</i>«</span> ga je vprašal kraljevi sin.<span style="color: orange;"> <i>»Tvoj prijatelj sem, puran, tako kot ti«,</i></span><i> </i>je rekel modri starec. <i><span style="color: orange;">»Imel sem občutek, da si mogoče osamljen in sem se odločil, da pridem k tebi in živim skupaj s teboj nekaj časa«.</span></i><br />
<br />
Minilo
je nekaj tednov. »Purana« sta se privadila drug na drugega in postala
dobra prijatelja. Jedla sta drobtine, pila iz plitkih krožnikov in
razglabljala o prednostih, ki jih prinaša bivanje domače ptice v
nasprotju z bivanjem ljudi.<br />
Neke noči, ko je imela kraljeva
družina skupno večerjo, je modrec na skrivaj signaliziral kralju naj
služabnika prineseta dve svileni halji in jih spustita pod mizo. Modrec
je eno haljo hitro pograbil in si jo odel, in še preden je princ lahko
odprl usta, je modrec rekel: <span style="color: orange;"><i>»Svilena halja ne more ogroziti moje identitete purana«.</i> </span>Princ je malo pomislil, pokimal in se še sam oblekel v svileno haljo.<br />
Nekega dne je modrec signaliziral služabnikom naj mu vržejo dve srajci. Princu je dejal: <i><span style="color: orange;">»Zakaj misliš, da puran ne more nositi srajce? Lahko nosiva srajco in sva še vedno purana.«</span></i> In tako sta si oblekla še srajci. Čez nekaj časa pa na enak način še hlače.<br />
Nekaj
dni kasneje je modrec ponovno signaliziral kralju. Kuhana govedina,
pečen krompir in sveža zelenjava so bili postavljeni na tla, blizu
modreca. Zelo zadovoljen, je modrec zagrizel v hrano in vzkliknil <span style="color: orange;"><i>»Kako okusno! Krasno je biti dovolj sofisticiran puran, da lahko uživam človeško hrano!«.</i> </span>Princ se je strinjal in lačno pojedel svojo porcijo hrane. Kasneje je modrec zaprosil za srebrni pribor in rekel princu:<span style="color: orange;"> <i>»Navsezadnje, zakaj ne bi inteligentni purani želeli najboljše za sebe?«</i></span><br />
<br />
Nazadnje,
po nekaj mesecih, se je modrec usedel za kraljevo mizo. Medtem, ko je
jedel in pil s kraljevo družino, je nagovoril princa pod mizo: <i><span style="color: orange;">»Pridi,
pridruži se mi. Hrana je enaka, vendar stoli prinesejo občutno razliko.
Poleg tega, mi purani, lahko veliko ponudimo. Zakaj bi sami sebe
omejevali in ostajali ravnodušni do sveta? Sigurno naše ideje lahko
doprinesejo marsikaj dobrega človeštvu.«</span></i><b> Kraljevi sin je sedel za mizo. Bilo je samo še od časa odvisno, da je ozdravel.</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Times,"Times New Roman",serif;">
</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Times,"Times New Roman",serif;"><b>---------------------------------------------------------</b></span></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-18034419830151566092015-03-08T21:21:00.001+01:002015-03-08T21:25:15.675+01:00Zakaj molk?<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgV_soLbz7ezDOVhb0tygZnzGczWOfOhPJX1qS1SYKqvVTP-a53E1tYAoUU7mPMWvSEg_Xs7iaO_L6lzyFwOesFZXEHe744aR-gl8TKwh6Pn6WtKOkQS3y0SiiQ_Rn8ChK9rDwCMgRYWzEw/s1600/slon+sam.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgV_soLbz7ezDOVhb0tygZnzGczWOfOhPJX1qS1SYKqvVTP-a53E1tYAoUU7mPMWvSEg_Xs7iaO_L6lzyFwOesFZXEHe744aR-gl8TKwh6Pn6WtKOkQS3y0SiiQ_Rn8ChK9rDwCMgRYWzEw/s1600/slon+sam.jpg" height="200" width="169" /></a></div>
<div style="text-align: left;">
</div>
<span style="color: orange;"><i>Kuha mulo ... ima rilec ... nos je potegnil ... drži se ... ne pogovarja se z menoj ... ignorira me ...</i></span><br />
<span style="color: orange;"><b><br />Zakaj molk? </b></span><br />
<i>Ker želimo kaznovati ...<br />Ker želimo izsiljevati ...<br />Ker se bojimo govoriti o sebi ...<br />Ker ne znamo govoriti o svojih čustvih ...<br />Ker se bojimo konflikta ...<br />Ker nas je strah, sram ... </i><br />
<br />
<span style="color: orange;"><b>Pasivno agresiven način </b></span><span style="color: orange;"><b>komunikacije</b></span><u></u><b><br />Molk kot kaznovanje</b><br />
<div style="text-align: justify;">
Nekateri starši otroka
(žal) kaznujejo na način, da ga ignorirajo. Otrok se ob tem počuti manjvredno, starši mu (največkrat nezavedno) s tem sporočajo na psihološkem nivoju, da je neustrezen kot oseba, saj ni vreden ne besede, ne razlage, pogosto niti pogleda ne. Isto tehniko otrok, kasneje sam preizkuša v odnosih z drugimi: "če bom namerno tiho, s tem drugo osebo kaznujem". Oziroma po drugi strani, v svoji odrasli dobi še vedno doživlja neznosne občutke krivde in neustreznosti kadar se sogovornik zavije v molk. Največja bolečna kaznovanja z molkom je ta, da gre "kazen" na celo osebo (je razvrednotena) in ne le na njeno neustrezno vedenje.<br />
<br />
<b>Molk kot izsiljevanje</b><br />
Izsiljevanje z molkom je lahko močan čustven pritisk na drugo osebo. Pri osebah z nejasnimi osebnimi mejami, tak način, hitro zbuja občutek krivde (da je nekoga prizadel), ki pa je zelo neugoden. Prav to lastno neugodje (ob molku drugega) ljudi vodi v to, da popustijo svoje meje. Molčeči to ve, zato z molkom izsili, da mu druga oseba ustreže. Takšna tehnika je značilna predvsem za manipulativne osebe, ki se soočajo z nekaterimi osebnostnimi motnjami.<br />
<br />
<span style="color: orange;"><b>Pasiven način</b><b> komunikacije</b></span><u><b><br /></b></u><b>Molk zaradi strahu</b><u> </u><br />
<i>Strah pred konfliktom</i> je lahko tisti, ki vodi osebo k temu, da se zavije v molk. Strah pred konfrontacijo, pred soočenjem in pred močnimi čustvi. Strah jih je odprto izraziti sebe, ne upajo se spregovoriti o tem kaj mislijo, čutijo in želijo. Nesoglasja tako ostanejo nerazčiščena oziroma neizrečena, kar neugodno vpliva na medsebojne odnose.<br />
<br />
<i>Strah pred bolečimi čustvi</i> prisili nekatere osebe, da se ovijejo v "za njih bolj varen" molk. Gre za strah pred čutenjem lastnega čustva oz. tudi strah in neznanje kako ubesediti svoje občutke. Umik v molk prinese molčečemu začasno olajšanje, na dolgi rok pa prinaša prepad v medsebojne odnose saj oseba ne zmore razviti intimnosti v odnosih. <br />
<br />
<b>Molk zaradi sramu</b><br />
Sram sebe, ki vznikne kot posledica zadrege, slabe samopodobe, strahu pred tem, da oseba kaj naredi "narobe". Oseba raje molči, kot da bi tvegala spregovoriti. Tovrsten molk je značilen za osebe s socialno fobijo.<br />
<span style="color: orange;"><span style="color: black;"> </span><b><br /></b></span></div>
<span style="color: orange;"><b>Negativne posledice molka:</b></span><br />
<i><span style="color: orange;"><span style="color: black;">- s svojim molkom ne razrešim konflikta, ampak ga podaljšujem</span></span></i><br />
<i><span style="color: orange;"><span style="color: black;">- s svojim molkom škodujem sebi, ker svoja čustva potlačim</span></span></i><br />
<span style="color: orange;"><span style="color: black;"><i>- s svojim molkom negativno vplivam na medsebojne odnose</i></span></span><br />
<span style="color: orange;"><span style="color: black;"><i>- s svojim molkom škodujem sebi, saj ne izrazim sebe in svojih potreb v odnosu </i></span></span><br />
<br />
<span style="color: orange;"><span style="color: black;"><b><span style="color: orange;">Asertiven način komunikacije</span></b> </span></span><br />
<div style="text-align: justify;">
Učenje asertivne komunikacje kjer se učimo spregovoriti (v prvi osebi ednine - "<i>Jaz sem, jaz čutim, jaz želim ...</i>") o sebi, o svojem doživljanju in podeliti z drugimi svoj pogled na dogajanje. Razumeti in sprejeti, da druga oseba doživlja enake dogodke na sebi lasten način, ki je lahko drugačen od našega. Razumeti konflikte kot del komunikacijskega procesa, ki ni nujno povezan z agresivno komunikacijo temveč z zrelim soočanjem dveh pogledov na isto stvar.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Razvijati čustveno inteligenco kjer se učimo prepoznavanja, poimenovanja, čutenja in sprejemanja svojih čustvenih stanj. Šele ko se zavedamo sebe in svojega doživljanja, ga lahko spontano podelimo z drugo osebo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Razvijati svojo notranjo moč (samopodobo, samozaupanje in samospoštovanje) z namenom upati si izraziti sebe. </div>
<span style="font-size: xx-small;"><span style="background-color: orange;"><span style="background-color: white;"><span style="background-color: #999999;"><span style="background-color: white;"><span style="color: #cccccc;">_______________________________________________________________</span></span></span></span></span></span><br />
<br />
<span style="background-color: orange;"><span style="color: #999999;"><span style="background-color: white;"><span style="color: orange;"><b>Video:</b></span></span></span></span> <br />
Na internetu sem videla spodnji video. <br />
Odlično predstavi kako "<i>molk</i>" uničuje odnose:<br />
<span style="font-size: xx-small;">Vir: www.klip.si. / Avtor: Gost / Objavljeno: 28.1.2015 / Dolžina: 5:25 min / www.hocem-vec.com</span><br />
<b>Tihi uničevalec odnosov</b><span style="font-size: xx-small;"> </span><span style="font-size: xx-small;"></span><a href="http://klip.si/video-tihi-unicevalec-odnosov-9089" target="_blank"><br />http://klip.si/video-tihi-unicevalec-odnosov-9089</a><br />
<span style="font-size: xx-small;"><span style="background-color: orange;"><br /></span></span>
<span style="font-size: xx-small;"><span style="background-color: orange;"><span style="background-color: white;"><span style="background-color: #999999;"><span style="background-color: white;"><span style="color: #cccccc;">_______________________________________________________________</span></span></span><span style="background-color: white;"></span></span></span></span>Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-69064096556409832712015-02-26T21:00:00.000+01:002015-02-26T21:07:54.449+01:00Postavljanje meja v odnosih<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEimfkburVzt7CJW5gOW3teeSKyY1D33kpbat9WO0dxorGD3mOEMu-nIk7tYAmpay-5UdbcEZNHdTTGvitFfIBECm51mJjVAdap0Y0d0gSb87paTzUZ2_6pkj9f5-gGEN5sSvDHyq5CtjF1P/s1600/boundary.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEimfkburVzt7CJW5gOW3teeSKyY1D33kpbat9WO0dxorGD3mOEMu-nIk7tYAmpay-5UdbcEZNHdTTGvitFfIBECm51mJjVAdap0Y0d0gSb87paTzUZ2_6pkj9f5-gGEN5sSvDHyq5CtjF1P/s1600/boundary.jpg" height="320" width="318" /></a><span style="color: orange;"><i>Kje se končam JAZ in kje se začneš TI?</i></span><span class="st" data-hveid="61"> </span><br />
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Postavljanje meja v odnosu je naša osnovna <b>pravica</b>, ki nam omogoča, da poskrbimo zase, da zaščitimo sebe.<b><span style="color: orange;"> </span></b>Je naša <b>dolžnost</b> do sebe, da prevzamemo zase polno odgovornost do tega, kako dovolimo drugim osebam, da se vedejo do nas.<b><span style="color: orange;"> </span></b><span style="color: orange;"><span style="color: black;">Razviti</span></span> moramo <b>sposobnost</b> kako sporočiti drugi osebi, da se vede na za nas nesprejemljiv način.<br />
<br /></div>
<b><span style="color: orange;">Pravica do meje</span></b><br />
<div style="text-align: justify;">
<span class="_Tgc _y9e"><span class="_Tgc _y9e">Vsak človek ima pravico do svojega mišljenja, mnenja in čustev.</span></span><span class="_Tgc _y9e"><span class="_Tgc _y9e"><span class="_Tgc _y9e"> Meje v odnosu so sestavljene iz smernic, pravil in omejitev ter
vrednot, ki jih ustvarimo, da z njimi definiramo, kaj je za nas
sprejemljivo, varno in dovoljeno, ko smo v odnosu z drugo osebo. </span>Naše meje določajo kriterije, so kot nekakšen "recept" kako želimo in dovolimo, da se drugi vedejo do nas. </span></span></div>
<br />
<b><span style="color: orange;">Dolžnost poskrbeti sam zase</span></b><br />
<div style="text-align: justify;">
Kot odrasli <u>za svoje meje poskrbimo sami.</u>
To je naša dolžnost, do samega sebe. Spoštovati sebe, imeti rad sebe,
razviti svojo avtonomnost, spontanost in sposobnost intimnosti.
Zavedati se svojih misli, čustev, občutkov. Imeti svobodno izbiro čutiti in
hkrati sprejeti odgovornost za svoja čustva in odzivanje. Razviti
sposobnost bližne z drugo osebo kljub jasnim mejam v odnosu.</div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<div style="text-align: justify;">
Ob rojstvu <u>za nas poskrbijo starši </u>oz. pomembni drugi. Uglasijo se na naš ritem, prisluhnejo našim potrebam, so udeleženi v odnosu z nami. Prve tedne smo v simbiozi, razvoj prinese separacijo od matere, otrok spozna da "midva" nisva "eno" - temveč sva JAZ in TI. Vse bolj se razvija občutek "<i>sebe</i>". V obdobju 6-18 mesecev nam starši skozi vzgojo in medsebojni odnos že postavljajo <i>meje</i> in sami se ob tem (skozi zgled starša) učimo <i>kje so meje in kako jih postaviti.</i> <b><br /></b></div>
<blockquote class="tr_bq">
<div style="text-align: justify;">
<b>Starši, ki imajo zdrave meje </b>otroka
naučijo spoštovanja sebe in drugih, naučijo ga prepoznati kje se končam
JAZ in začneš TI. Otrok lahko razvija in izraža svojo individualnost
ter se uči asertivnih socialnih veščin.</div>
</blockquote>
<div style="text-align: justify;">
<blockquote class="tr_bq">
<b>Starši, ki prestopajo meje</b> otroka mu jemljejo individualnost, prikrajšajo ga za občutek sebe, za zmožnost imeti lastno mnenje in voljo, prikrajšajo ga za polno čutenje in sprejemanje svojih čustev. V to skupino sodijo pretirano skrbni oz. vsiljivi starši, neodzivni starši, fizično nasilni starši, starši, ki sami nimajo jasnih meja v odnosih in se soočajo s katero od osebnostnih motenj:<span style="font-size: small;"> </span></blockquote>
<blockquote class="tr_bq">
<span style="font-size: small;"><u>(starš) borderline oz. mejna oseb. motnja:</u><u> </u></span><span style="font-size: x-small;">Meje so šibke in pomanjkljive, strah pred zapuščanjem jih preplavi že v
primeru, ko drug človek misli ali čuti drugače kot oni. Iščejo
odnose, v katerih bi postali eno z drugim človekom, kjer bi se <b>izbrisale
vse meje in bi se zlili v eno. </b>Druge osebe dojemajo kot "krivce" za njihove občutke.</span></blockquote>
<blockquote class="tr_bq">
<span style="font-size: small;"><u>(starš) narcistična oseb. motnja:</u> </span><span class="st" data-hveid="61" style="font-size: x-small;">Osebe razumejo odnose kot, da <b>med njimi in drugimi ni meja.</b></span><span class="st" data-hveid="61" style="font-size: x-small;"> V sebi nosijo prepričanje, da morajo druge osebe zadovoljiti njihove potrebe - so nekakšni podaljški njihovega jaz-a<b>.</b></span> <br />
<br />
<span style="font-size: small;"><u>(starš) shizoidna oseb. motnja</u></span><span style="font-size: x-small;"><span style="font-size: small;">: </span>Bližina je za njih grozeča, ker se bojijo, da bodo izgubili
sebe, da jih bo drug človek popolnoma preplavil. Ko se odmaknejo, se
pojavi tesnoba, da bodo izginili v izolaciji.</span><span style="font-size: x-small;"> <b>Imajo toge meje.</b> Imajo tudi izkušnje, da bližina prinaša bolečine in napetosti, gojijo globoko nezaupanje do drugih oseb.</span><b><span style="color: orange;"></span></b></blockquote>
<blockquote class="tr_bq">
<span style="color: orange;"><b> Ste vi "<i>krivi</i>" za počutje drugih?</b></span><br />
"<i>Če boš rekla NE, bom žalostna</i>" ...<br />
"<i>zakaj me jeziš?</i>" ... "<i>zaradi tebe se počutim osramočena</i>"...</blockquote>
<blockquote class="tr_bq">
Odraščanje
v čustveno nefunkcionalni družini, kjer starši konstantno prestopajo
naše meje, nas pogosto nauči, da se počutimo krive, saj nam starši
sporočajo, da so njihova čustvena stanja posledica naših dejanj. Kasneje ta isti vzorec prenesemo v
druge odnose in se počutimo odgovorne za počutje drugih oseb. Občutek
krivde ni prijeten, je zastrašujoč in prav zato smo pripravljeni podreti
svoje meje in biti vedno na razpolago drugim osebam. Ker se počutimo
odgovorne za drugega postanemo tudi "samooklicani" njihovi reševalci. Ob
vsem tem pa pozabimo nase, na svoje meje, na svoja čustva.</blockquote>
<blockquote class="tr_bq">
<div style="text-align: justify;">
<b>Za svoja čustva smo odgovorni sami. </b>Lahko se nekdo ne strinja z našim mišljenjem ali vedenjem. Katero čustvo se bo ob tem zbudilo v njem pa ni in ne more biti naša odgovornost. <span style="font-size: small;"><br /></span></div>
</blockquote>
<div style="text-align: justify;">
<blockquote class="tr_bq">
<span style="font-size: x-small;"><i>Primer:</i> Ko rečemo nekomu "NE", je ta lahko jezen, drugi bo žalosten, tretji se le nasmehne in gre naprej. Vsak bo odreagiral na sebi lasten način, glede na svoje predstave o tem kaj mu naš "NE" pomeni.</span></blockquote>
</div>
<b><span style="color: orange;"><span class="st" data-hveid="61">Sposobnost postavljanja ustreznih meja</span></span></b></div>
</div>
Postavljanje meja je veščina, ki zahteva našo aktivno udeleženost v odnosu. Naše meje so lahko mehke in fleksibilne ali pa ostre, rigidne oz. toge. Skozi kompromise jih lahko premikamo in prilagajamo glede na socialni kontekst.<b><span class="st" data-hveid="61"> </span></b><br />
<b><span class="st" data-hveid="61"><br />Asertivna komunikacija </span></b><span class="st" data-hveid="61">kot izhodišče postavlja pozicijo </span><span class="st" data-hveid="61"><span class="st" data-hveid="61">"jaz sem OK - ti si OK"</span></span><br />
<span class="st" data-hveid="61">- govorim o sebi, v prvi osebi ednine (<i>Jaz ...</i>)</span><br />
<span class="st" data-hveid="61">- povem kaj čutim, govorim o svojih čustvih (<i>jezen sem, žalosten sem ...</i>)</span><br />
<span class="st" data-hveid="61">- povem jasno in direktno kaj želim in česa nočem</span><br />
<span class="st" data-hveid="61">- kritiko podam na dejanje in ne na osebo </span><br />
<span class="st" data-hveid="61">- ko rečem drugemu NE, rečem sebi DA </span><br />
<span class="st" data-hveid="61">- mnenje NI dejstvo (<i>vsak ima svoje mnenje, občutke in izkušnje</i>)</span><br />
<br />
Na
ta način lahko sebe polno izrazimo, polno sprejemamo svoja čustva in
sočasno sprejemamo drugo osebo in njena stališča ter čustva. <br />
<br />
<span style="color: orange;"><b>Psihoterapija</b></span> <br />
<div style="text-align: justify;">
Odnos med terapevtom in klientom je najmočnejša zdravilna komponenta procesa, ki vpliva na osebnostno spremembo. <b>Relacijski del terapije ponuja izkušnjo, da kot odrasli izkusimo tisto, za kar smo bili skozi odraščanje morda prikrajšani. </b>V odnosu z zdravimi mejami je klient sprejet takšen kot je, lahko izrazi svoje potrebe, čustva in mnenja v varnem okolju. Ob tem se tudi uči samorefleksije, opazovanja svojih čustvev med komunikacijo, ter razumeti in sprejeti svojo odgovornost zanje. Uči se reči "ne" in lahko v odnosu preverja svoje predstave, strahove ... </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<span style="color: orange;"><b><span class="st" data-hveid="61">Stranski učinki postavljanja meja</span></b></span><br />
<div style="text-align: justify;">
<span class="st" data-hveid="61">Ko
se v odrasli dobi učimo postavljati meje, poskrbeti zase in izražati svoje potrebe se kaj
lahko zgodi, da bomo v svojem okolju naleteli sprva na negativne odzive.
Osebe, ki so z nami v odnosih so morda vajene našega tihega
prikimavanja, nekonfliktnosti in pasivnosti. Razumljivo je, da jim naša
sprememba "<i>postaviti se zase</i>" ne ustreza.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span class="st" data-hveid="61">Skozi odprt in iskren pogovor o tem zakaj so za nas, na novo postavljene meje v odnosu pomembne in nujno potrebne se tudi naši odnosi z bližnjimi na novo vspostavijo v bolj zreli obliki in z več avtonomnosti.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span class="st" data-hveid="61"><span style="color: #cccccc;"><span style="font-size: x-small;"><b>---------------------------------------------------------------- </b></span></span></span></div>
<br />Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-23057055285131551082015-01-17T12:34:00.001+01:002015-01-17T12:34:17.889+01:00Rojeni za zmago<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirgP4tkgnfzegIgAhPkqiQXZHoyomEfo0N_rys7JJd3MSpNX85KtdJbAusTq7FopgjBhoyYotg90Sq0NIlXJlUIAFdoIWiFb78R5T0Zb92cpXAK_pSl6VI0hevEapRlS5uMvVOKucDX0A4/s1600/Rojeni+za+zmago.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirgP4tkgnfzegIgAhPkqiQXZHoyomEfo0N_rys7JJd3MSpNX85KtdJbAusTq7FopgjBhoyYotg90Sq0NIlXJlUIAFdoIWiFb78R5T0Zb92cpXAK_pSl6VI0hevEapRlS5uMvVOKucDX0A4/s1600/Rojeni+za+zmago.jpg" /></a></div>
<b>ROJENI ZA ZMAGO</b>, M. James in D. Jongeward<br />
<i>Transakcijska analiza z geštalt vajami in eksperimenti</i><br />
<i><span style="color: orange;"><br /></span></i>
<div style="text-align: justify;">
Avtorja knjige trdno verjameta, da ljudje nismo v celoti prepuščeni na milost in nemilost podedovanim lastnostim ali okolju. <b>Spreminjamo in nadgrajujemo se skozi celotno življenjsko pot.</b> </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vsak izmed nas ima priložnost postati izpolnjen, avtentičnen, avtonomni oz. integriran "Odrasli", ki je sposoben "<i>živeti sebe</i>". </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><span style="color: orange;">"... Vsakdo je sposoben ljubiti, se učiti, rasti in dovoliti, da se njegov ustvarjalni duh pozitivno izrazi v svet. ..."</span></i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Knjiga na zelo poljuden in pregleden način približa koncepta<i> transakcijske analize </i>in <i>geštalt terapije</i> (dva psihoterapevtska pristopa). Tako skozi knjigo spoznamo <i>ego stanja (Starš, Odrasli, Otrok), psihološke igre, življenjski scenarij, psihološke pozicije...</i> Odpirajo se nam nova obzorja o naši primarni potrebi po potrditvah, strukturiranju časa in potrebi po intimnosti. Odkrivamo v katerih družinskih dramah sodelujemo in kakšno vlogo nezavedno igramo. Samospoznavanje prinaša globok pogled v naše starše, njihova sporočila, prepovedi in zapovedi, ki so postali naši "<i>driverji</i>" (gonilniki) in nas usmerjajo še dolgo po tem, ko zapustimo primarno gnezdo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Avtonomni Odrasli</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Avtorja razumeta avtonomijo kot našo rojstno pravico, ki pa jo v resnici malokdo doseže.<i> "Doseganje avtonomije je temeljni cilj v transakcijski analizi. Biti avtonomen pomeni biti
samostojen, sam odločati o svoji usodi, prevzemati odgovornost za svoja
dejanja, čustva in občutke ter zavračati vzorce, ki niso pomembni
oziroma so neprimerni za življenje tukaj in zdaj."</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<u>Avtonomna oseba ima razvite 3 sposobnosti:</u></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><b>Zavedanje: </b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
zavedati se sebe, svojih misli, čustev, občutkov in dogajanja tukaj in zdaj.<u><br /></u><b><span style="color: orange;">Spontanost:</span><span style="color: orange;"> </span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
svobodna izbira in odgovornost do svojega odzivanja (vedenje, čustva, občutki).<u> </u></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><b>Intimnost: </b></span></div>
<div style="text-align: justify;">
izražanje topline in nežnosti ter razviti sposobnost bližne z drugo osebo</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Epilog knjige govori o tem, da človek potrebuje <u>pogum</u>, da postane resnični zmagovalec pri svojem odzivanju na življenje. Pogum izkusiti svobodo, pogum zavzeti stališče, pogum biti avtentičen ...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><i>"Biti nihče drug kot ti v svetu, ki se</i></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><i>po najboljših močeh, noč in dan, trudi,</i></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><i>da bi te spremenil v vse ostale - pomeni biti najtežjo </i></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><i>bitko, kar jih lahko bije katerikoli človek; in</i></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: orange;"><i>nikoli je ne nehaj biti."</i><span style="font-size: x-small;"> (E.E. Cummings)</span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-5748406385920113534.post-5530428253854681352015-01-06T12:38:00.001+01:002015-01-06T12:45:51.822+01:00Metulj<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEio0bAS1K8VDY2exBtEf-czV4Kb1ywoLSvxAlu5jWpdbddHEgqwHZxKEOLEOhZtzKqZh_s4TadCRJAlV5ppIIOxMnPFtc7L-SuypE8AK9X_Fd8wG_UXYb8NyRq2GphyphenhyphensXm4Jp4DPEA_gO3t/s1600/Metulj+2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEio0bAS1K8VDY2exBtEf-czV4Kb1ywoLSvxAlu5jWpdbddHEgqwHZxKEOLEOhZtzKqZh_s4TadCRJAlV5ppIIOxMnPFtc7L-SuypE8AK9X_Fd8wG_UXYb8NyRq2GphyphenhyphensXm4Jp4DPEA_gO3t/s1600/Metulj+2.jpg" height="200" width="200" /></a></div>
Stara legenda pripoveduje o tem, kako se je nekega dne na metuljevi bubi pojavila majhna odprtina.
Človek je sedel in gledal, kako se metulj nekaj ur muči, da bi svoje
šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal.
Zdelo se je, da ne more naprej.<u> Zato se je človek odločil, da bo metulju
pomagal: </u>vzel je škarje in prerezal bubo. Metulj je z lahkoto prišel
ven. Toda imel je šibko telo in mehka krila. Človek je še naprej
opazoval metulja. Pričakoval je, da se bodo krila vsak trenutek odprla
in ra<span class="text_exposed_show">zširila, da bi ponesla metuljevo telo in mu dala moč. Nič se ni zgodilo! </span>Metulj je vse svoje življenje preživel plazeč se po tleh s šibkim
telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel. <u>Človek kljub svoji
ljubeznivosti in dobrim namenom ni razumel, da je napore, ki bi jih
moral metulj prestati, medtem ko bi se prebijal iz bube, načrtoval Bog,
zato da bi kri iz metuljevega telesa stekla v krila in bi bil tako
pripravljen za letenje, potem ko bi se osvobodil bube. </u></div>
<div class="text_exposed_show">
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Pogosto
so napori prav tisto, kar potrebujemo v življenju.</b> </div>
<div style="text-align: justify;">
Če bi nas Bog
osvobodil vseh ovir, bi nas pomehkužil. </div>
<div style="text-align: justify;">
Nikoli ne bi postali tako močni
kot zmoremo biti. Nikoli ne bi mogli <i>"leteti".</i></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Iskal sem Moč …<br />
<i>In Bog mi je dal Napore, ki so me naredili močnega.</i><br />
Iskal sem Modrost …<br />
<i>In Bog mi je dal Probleme, ki jih je bilo treba rešiti.</i><br />
Iskal sem Bogastvo …<br />
<i>In Bog mi je dal Pamet in Telo, da lahko delam.</i><br />
Iskal sem Pogum …<br />
<i>In Bog mi je dal Ovire, ki jih je bilo treba premagati.</i><br />
Iskal sem Ljubezen …<br />
<i>In Bog mi je dal Ljudi, ki jim je bilo treba pomagati.</i><br />
Iskal sem Dobiček …<br />
<i>In Bog mi je dal Priložnosti.</i><br />
<br />
<b> <span style="color: orange;">Nič nisem našel od tistega, kar sem iskal …</span></b><br />
<span style="color: orange;"><b> <i>Toda dobil sem vse, kar sem potreboval.</i></b></span><br />
<br /></div>
Laurahttp://www.blogger.com/profile/15897263828154995806noreply@blogger.com