nedelja, 20. februar 2011

Konflikti

Naši medsebojni odnosi kdaj zaidejo v napetost. Takrat občutimo jezo, žalost, nestrpnost, užaljenost, zamero, strah ... Beseda, da besedo, ki zaradi močnih čustev pridobi še na ostrini in že smo tam. Pri KONFLIKTU namreč. Iz prijateljstva nastane odnos, ko se gledamo kot pes in mačka :-)

Dve strani, dve zgodbi, dva pogleda na situacijo in dvoje src iz katerih vrejo čustva. Si upamo ta čustva sogovorniku pokazati, jih opisati ... ali jih raje skrijemo, potlačimo, se umaknemo?

Ob konfliktu je pomembno ravnati preudarno. Zavedajmo se svojih čustev, počakajmo, da se umirijo, da nismo preplavljeni z njimi. Vedno izražajmo le SVOJE mnenje in opisujmo SVOJE občutke. Pomembno je, da ne obsojamo nasprotno stran.  Na takšen način izrazimo sebe brez, da bi poglabljali konflikt.

Pokazati čustva, se postaviti zase in izraziti občutke so pomembni deli medsebojne komunikacije. Zato je prav, da si vedno dovolimo izraziti SVOJE MNENJE ... saj s tem nasprotno stran obvestimo o tem kaj se dogaja v nas ... kako mi čutimo ... kako mi razmišljamo. V takšni situaciji nam zelo prav pridejo stavki , ki se začnejo z besedico "JAZ ..."

Umik, potlačitev ali zanikanje svojih občutkov nam prinese predvsem slab občutek o sebi, bolečino in nevrednost ob neizraženosti sebe. Hkrati druga stran ostaja neomajno prepričana v svoj prav, saj nima povratne informacije. Ne ve KAJ se dogaja v nas in zato razume le svojo plat zgodbe.

Pogosto se nam ob konfliktu prikrade tudi občutek krivde. "Kaj če smo res mi krivi, kaj če res mi narobe razmišljamo, kaj če ..." Samozaupanje je tisto, ki nam bo pomagalo preseči krivdo in nam bo dalo tudi pogum, da izrazimo sebe v celoti.

Konflikti v odnosih so skoraj neizbežni, predvsem kadar obe strani odprto izražata čustva. V takem primeru pravzaprav ne gre več za konflikte, gre bolj za odprto in neobsojajoče spoznavanje sebe in drugega. Skozi nestrinjanje, odpiranje sebe drugemu, dobivamo namreč dragocene  informacije, ki so nam v pomoč pri gradnji trdnega odnosa kjer je prostor za oba, za različnost ... da se obe strani lahko izrazita v polnosti, brez podrejanja, brez zaprtosti vase, brez umika.

Kadar začutimo v odnosu napetost je prav, da si prvo postavimo vprašanje,  ki se tiče nas samih: "Zakaj me to (dejanje ali dogodek) moti in KAJ to meni sporoča o meni samem?" Skozi takšen način samospraševanja postopoma odkrivamo vzorce svojega odzivanja, razmišljanja in čustvovanja in imamo priložnost samospreminjanja.

Od konfliktov ne bežite, raje se skozi njih učite o sebi.

ponedeljek, 07. februar 2011

Ljubezen kje si?

Meni pomeni LJUBEZEN smisel življenja. Tukaj mislim na ljubezen do sebe, do soljudi, do živali, do narave, do Življenja kot takega nasploh. Živeti z odprtim srcem, dovoliti da se energija ljubezni pretaka skozi tvoje telo, gledati Življenje s srcem.

Prihaja praznik Valentinovo, praznik zaljubljencev. Za nekatere bo dan romantičen, za druge pa še bolj osamljen, še bolj boleč dan.

Razmišljam o ljubezni, katere vir mnogi iščejo le v partnerski vezi. Hrepenijo po partnerstvu, po tako zelo potrebnem občutku ljubljenosti in sprejetosti saj prav skozi partnersko ljubezen vrednotijo same sebe. Žal so po koncu partnerske veze, pogosta posledica huda razočaranja, občutek neustreznosti, nevrednosti, zapuščenosti in osamljenosti. Takrat se pogosto pojavi vprašanje: "Me bo sploh še kdaj kdo imel rad?" ... oz. "Bom lahko še kdaj ljubila?"

Kje iskati ljubezen?

Poskusite ljubezen iskati v svojem srcu, tam domuje. Je neizmerna energija topline, sprejemanja, dobrote. Začutimo mehkobo svojega srca, ljubeče sprejemanje samega sebe, vzljubimo se in sami z seboj ravnajmo kot z najdragocenejšim Bitjem na svetu in ljubezen nas bo spremljala na vsakem koraku. Ljubezen nas bo kot celotno Bitje obsijala, žarela bo iz nas: skozi naš pogled, skozi naš nasmeh, skozi naš glas in besede, začutila se bo v našem objemu, v dotiku. Te ljubezni nam nihče nikoli ne more vzeti, ne more je zmanjkati in vedno je z nami, kjerkoli smo. To je ljubezen iz našega srca.

Imeti rad sebe

Primanjkljaj pristne ljubezni v otroštvu, predvsem pomanjkanje sprejetosti nas takšnih kot smo, pusti daljnosežne posledice na področju samosprejemanja. Skozi življenje pogosto zato plujemo z nizko samopodobo in hrepeneče iščemo ljubezen (in potrditev) v odnosih, pogosto se preveč oklepamo partnerja, bolečino ob razhodu pestujemo skozi dolga leta.

Takšen način doživljanja sebe nas lahko pripelje do depresije, bolezni ko se življenje zavije v meglo razočaranja, nevrednosti in nesmisla.

Skozi psihoterapevtski proces lahko postopoma pozdravimo rane otroštva, predelamo izgube ljubljenih oseb in gradimo svojo lastno vrednost. Naučimo se priti v stik s seboj, se vzljubimo in sprejmemo takšne kot smo. Razvijati začnemo samozavedanje, samosprejemanje, samospoštovanje in zdravo samozavest.

Vsako jutro, ko se zbudite se poglejte v ogledalo z naklonjenostjo, nasmehnite se sebi v pozdrav in začutite ljubezen znotraj sebe. Življenje nam vedno vrača to kar mu dajemo.