Introvertna osebnost

"Redko mi je dolgčas, ko sem sama s seboj. Pogosto pa se dolgočasim v večji skupini ljudi ali v množici."

"Ko sem sama se moje baterije napolnijo, najdem stik s seboj. Ob ljudeh se mi baterije počasi praznijo, odnosi me utrudijo, izčrpajo."

"Raje imam globoke pogovore na štiri oči, kot velike zabave z površinskim klepetom."

Ste se našli v teh zapisih? Potem ste po vsej verjetnosti introvertna osebnost :-)

SSKJ pravi da introvertiran pomeni "usmerjen v svoj notranji svet".

Introvertni ljudje uživajo v samoti, radi imajo mirno vzdušje in manjši krog ljudi za druženje. V medsebojnih odnosih razvijejo polne in tople odnose, globina odnosa ima za njih velik pomen. Svoje službene ali študijske obveznosti najraje počnejo v samoti ali v res majhnem krogu podobnih ljudi. Potrebujejo mir in čas za razmišljanje, njihov doživljajski svet je zelo bogat. Prav tako niso nagnjeni k tveganim vedenjem in impulzivnim odločitvam.

Asociacije vezane na introvertne osebe so: premišljajoč, intelektualen, skromen, občutljiv, tih in zaprt vase, resen, samozadosten, umirjen, samotarski, zadržan, rahločuten, zanesljiv, dober poslušalec, nedominanten ...

Psihoterapija

Psihoterapija nam pomaga spoznati in sprejeti samega sebe in znati živeti v svojem ritmu, znati poiskat sebi ustrezno družbo in delo. Pomaga razviti notranje dovoljenje za biti "tak kot sem" (I am OK), ne glede na standarde, ki jih želi zahodni svet. Današnja družba namreč išče extrovertne ljudi. Želi od ljudi karizmo, tekmovalnost, višje, hitreje, glasneje, močneje ... Vse kar ne ustreza temu kriteriju vse bolj velja za neustrezno in neželjeno. V resnici pa smo si ljudje različni, ni vsak za vse. In prav je tako, saj nas različnost bogati, različnost nas dopolnjuje, potrebujemo tako igralce kot opazovalce, potrebujemo prodorne vodje in zanesljive sledilce ...

Na psihoterapijo pridejo ljudje, ki jim družba sporoča, da so neustrezni, da bi morali biti bolj družabni in glasni, da bi morali več hodit na zabave. Tudi službe vse bolj zahtevajo od uslužbencev teamsko delo, tekmovalnost, after partye.

In v kolikor ti to ne ustreza in se umakneš domov ali v samoto si neustrezen? Pojavijo se vprašanja:

     
     Sem čuden, ker ne maram pogostega druženja?
     Sem čuden, ker me druženje utrudi?
     Sem čuden, ker sem rad doma v svojem miru?
     Sem čuden, ker ne želim velike rojstnodnevne zabave?
     Sem čuden ker iz druženja ob kavi odidem prvi?

      NE nisi ne čuden in ne neustrezen! 

      ... verjetno si introverten in potrebuješ samoto, mir in tišino :-)

Introvertno osebnost ni strah stopiti v medsebojne odnose. Imajo radi ljudi in imajo razvite komunikacijske veščine. Radi vstopajo v odnose, počutijo se prijetno in varno v njih, le ne potrebujejo jih veliko in ustrezajo jim za določen in omejen čas. Za protiutež nujno potrebujejo samoto, tišino in čas zase.

Kaj pa če imam res težavo?

Včasih pa podobni vedenjski vzorci kot jih imajo introvertne osebnosti (umik v samoto, tihost, plašnost, nedružabnost, molčečnost, premlevanje dogodkov ...), lahko pomenijo simptome katere od duševnih motenj:

• Socialna fobija je motnja, ki jo lahko imajo tako introvertne kot ekstravertne osebe. O socialni fobiji govorimo kadar posameznik doživlja hudo čustveno stisko, ko mora vstopiti v medsebojne odnose. Tukaj ne gre za običajno tremo, temveč doživlja močan strah pred zavrnitvijo, pred lastnimi napakami, pred odzivi sočloveka ipd. Ponavadi se oseba sočasno sooča tudi s sramom, občutkom lastne neustreznosti. Varno vstopanje v medsebojne odnose pa ovirajo tudi pomanjkljivo razvite socialne veščine. 
  Psihoterapija pomaga ustvariti odnos v katerem se klient počuti dovolj varen in sprejet, da lahko začne razvijat tiste socialne veščine, ki jih do sedaj ni zmogel.
  
  
• Depresija in anksioznost sta motnji, ki prav tako doletita tako introvertne kot ekstravertne osebe. Intovertne osebe imajo že po naravi zelo bogato notranje doživljanje. Morda so prav zato bolj nagnjene k premlevanju preteklih dogodkov in obremenjevanju s strahovi za prihodnost. Kadar umiku iz socialnega okolja botrujeta depresija ali anksioznost, oseba znenada ali postopoma spremeni svoje vedenje, mišljenje in čustvovanje. Umika se v domače "varno" okolje, saj je tam možnost tesnobe največkrat najmanjša, umika se od prijateljev saj se ne upa iskreno spregovoriti o svojih stiskah. Osebe s temi motnjami se srečujejo s hudo žalostjo in/ali strahom ter posledično tudi s sramom "glej kakšen sem postal". Pogosto govorijo o tem kako so bili nekoč živahni, nasmejani in družabni ... Tudi tukaj psihoterapija pomaga poiskati vzroke, ki vzdržujejo bolezen in ponuja prostor za spremembo in osebnostni razvoj klienta.

-------------------------------------------------------------------------

TIHI, Susan Caine

Knjiga govori o introvertnosti s kulturnega, psihološkega in sociološkega vidika.

"... so ljudje, ki jih imamo za tihe, skoraj neopazne, tj. introvertne, zaslužni za nekatere najbolj izpostavljene umetniške stvaritve (Sikstinska kapela), znanstvena dognanja (relativnostna teorija), popkulturne fenomene (Harry Potter) in poslovne inovacije (Google, Microsoft)."

-----------------------------------------------------------------------